Nina Jerančič – prva Slovenka, ki je leta 1992 dirkala pod slovensko zastavo

Jerančičevi nerazdružljivo povezani z avtomobilskim športom

Priimek Jerančič je v Sloveniji nepogrešljivo povezan s Francijem Jerančičem, dolgoletnim dirkačem in uradno prvim Slovencem, ki je testiral oziroma vozil dirkalnik formule ena. Jerančič je v svet avtomobilskega športa vpeljal tudi svoja otroka, ki sta dosegala visoke rezultate predvsem v kartingu. Jerančičevi danes sodelujejo z Lotusom, kjer skrbijo za pogon njihove mladinske ekipe v kartingu.

Danci so jo leta 1992 predstavili, kot da prihaja iz prve vojne linije "Če bi mi takrat nekdo rekel, da se moram zaradi dirkaške kariere preseliti v Afriko ali Avstralijo, bi se tja nemudoma odpravila," pravi Ljubljančanka.

Leta 1992 je s slovensko osamosvojitvijo nastala tudi Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), ki je tako pod svoje okrilje in slovensko zastavo sprejela tudi vse slovenske dirkače na štirih ali dveh kolesih. Mednarodno so daleč segali nastopi Nine Jerančič, ki je leta 1992 sodelovala na evropskem prvenstvu v kartingu na Danskem.

"To je bilo sploh moje prvo evropsko prvenstvo v kartingu. Poleg jugoslovanske oziroma slovenske licence sem s seboj nesla tudi avstrijsko, ker sem takrat vozila v njihovem državnem prvenstvu. FIA nas še ni priznala in vedeli smo, da se lahko zaplete. Tik pred dirko je v danskem dnevnem časopisju izšel članek o meni, kjer so me opisali z velikim navdušenjem in me predstavljali, kot da prihajam neposredno iz prve bojne linije," se spominja Jerančičeva, ki ji je nato do nemotenega nastopa pod slovensko zastavo pomagal takratni predsednik mednarodne zveze za karting (CIK).

"Zanimalo ga je, zakaj vozim pod avstrijsko zastavo oziroma z njihovo licenco. Ko smo mu razložili položaj, je hitro ukrepal in kmalu je po faksu prišlo sporočilo z dovoljenjem, da branim slovenske barve. Takrat so se v zagati znašli organizatorji, ki v primeru moje uvrstitve na stopničke ne bi imeli slovenske zastave. Naredili smo jo kar sami, a zaradi tehnične okvare na mojem gokartu je nismo potrebovali," nadaljuje Ljubljančanka.

"Če bi bilo treba, bi se preselila tudi v Avstralijo"

Jerančičeva pravi, da se je morala zaradi svoje kariere v avtomobilskem športu – po kartingu je vozila na primer v formuli Ford in pozneje v pokalu Ferrari Challenge – odpovedati marsičemu. Blizu je bila tudi udeležbi v formuli Opel Lotus, a se je zapletlo za okrog 30 tisoč takratnih nemških mark.

"Če bi mi takrat nekdo rekel, da se moram zaradi dirkaške kariere preseliti v Afriko ali Avstralijo, bi se tja nemudoma odpravila. Sama sem imela srečo, da sta bila oče in brat na dirkah ves čas z menoj. Pogosto so nas v tujini, kjer je bilo vse že bolj industrijsko, kar malo čudno gledali. Na stezi sem bila v dirkaškem kombinezonu, pol ure pozneje pa sem v kombiju kuhala pašto za vse člane ekipe."

Jerančičeva je bila pred leti aktivna tudi v italijanskem pokalu Ferrari Challenge.

Ocenjuje se kot temperamentno, a potrpežljivo voznico

Nikoli se tudi ni želela pretirano ukvarjati z vlogo ženske v avtomobilskem športu, kjer je uspelo le zelo redkim predstavnicam nežnejšega spola. Na progi ne odloča spol, temveč izkušnje in znanje, ki ga posameznik ima, pravi slovenska voznica, ki je že pred leti sklenila svojo športno pot.

"Na dirkah se je zame odprl nek povsem drug svet in v njem sem bila drugačna kot v vsakdanjem življenju. Pogosto so bili znanci presenečeni, ker v družbi sama nikoli nisem začenjala pogovorov z dirkaško tematiko. Mnogi so imeli o meni tudi napačno predstavo. Ko se jim je pokvaril avtomobil, so za nasvet prosili mene. Ne vem, morda so mislili, da vse popoldneve doma ležim pod avtomobili, jih popravljam in hodim okrog z umazanimi nohti. Sama sebe ocenjujem kot temperamentno, a potrpežljivo voznico."