Četrtek, 14. 4. 2016, 19.40
7 let, 1 mesec
"Nekoč so bili Slovenci veseli, če so nov avtomobil sploh lahko kupili …"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Število avtomobilov se je v zadnjih 25 letih v Sloveniji več kot podvojilo. Če je bilo nekoč povpraševanje po njih večje od ponudbe, je danes ravno nasprotno. Avtomobil je od osamosvojitve postal statusni simbol Slovencev.
V 25 letih se je število avtomobilov v Sloveniji podvojilo
Pred 25 leti se je za Slovence marsikaj spremenilo tudi na področju prometa in avtomobilizma. Iz današnjega vidika je bilo takrat avtomobilov na cestah še relativno malo, le pol toliko, kot imamo Slovenci osebnih avtomobilov registriranih danes, toda avtomobili so bili kajpak priljubljen statusni simbol.
Renault je izdelal več kot osem milijonov priljubljenih
Širitev avtomobilskega parka na jadrih vlaganj v avtocestno infrastrukturo
Leta 1991 jih je po slovenskih cestah vozilo dobrih 578 tisoč, danes pa to število znaša več kot milijon vozil. Samo v zadnjih petnajstih letih se je število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev v Sloveniji povečalo za sto. V primerjavi z obdobjem pred 25 leti je avtomobil lažje uporabljati, poleg očitnega tehnološkega napredka je veliko večja tudi izbira.
Ob slovenski osamosvojitvi je bil v povojih tudi avtocestni križ. Prve odseke so sicer začeli načrtovati in graditi že v sedemdesetih letih. Po slovenski osamosvojitvi so tako gradili odsek od Šentilja do mejnega prehoda, med Malencami in Šmarjem Sap, leta 1991 so prometu v uporabo predali tudi predor Karavanke. Ta 7,8 kilometra dolgi predor (3,4 kilometra na slovenski strani) je povezal Slovenijo in Avstrijo ter razbremenil prelaz Ljubelj, graditi so ga začeli sicer že leta 1986. Gradnja avtocestnega križa je dobila pospešek tudi leta 1995, ko je državni zbor sprejel nacionalni program gradnje avtocest v Sloveniji.
Na slovenski trg so eden za drugim prihajali novi uvozniki
France Kmetič, glavni in odgovorni urednik Motorevije pri AMZS.
"Osamosvojitev Slovenije je prinesla velike spremembe, avtomobili so postali bolj dostopni. V Jugoslaviji je uvoz potekal prek različnih podjetij, ki so pač imela svojo poslovno politiko. Z osamosvojitvijo so podjetja iz drugih republik Jugoslavije izgubile slovenski trg, a kmalu so jih nadomestili novi uvozniki oziroma trgovci, medtem ko so slovenski zastopniki izgubili trg v drugih republikah. Na slovenski trg so eden za drugim prihajali novi uvozniki. Ob tem je na začetku cvetel tudi zasebni uvoz novih avtomobilov, še zlasti iz sosednih držav, nekaj časa tudi prek obvoda prek Hrvaške zaradi nižjih davkov," pravi France Kmetič, dolgoletni avtomobilistični novinar in odgovorni urednik Motorevije pri AMZS. Tudi ta se je kajpak leta 1991 osamosvojila od avto-moto zveze Jugoslavije.
Kmetič pravi, da je bila Slovencem že pred osamosvojitvijo na voljo avtomobili večine znamk. Imeli smo že nekaj močnih uvoznikov, prisotne so bile na primer francoske, nemške in japonske znamke. Količine so bile zaradi pogojevanja uvoza z izvozom sestavnih delov za avtomobilsko industrijo seveda omejene. Omenjeni sistem je sicer pripomogel k razvoju industrije avtomobilskih delov, kjer je prednjačila prav Slovenija. Tudi danes so naša podjetja pomembni dobavitelji v avtomobilski industriji in nepogrešljivi element gospodarstva.
"Takrat so bili ljudje veseli, če so avtomobil sploh lahko kupili"
"Ključne razlike so bile v načinu prodaje. Takrat so bili ljudje veseli, če so avtomobil lahko kupili, ker je bilo povpraševanje večje od ponudbe. Danes je seveda obratno. Takrat so se začele pojavljati nekatere tehnološke rešitve, ki se nam danes zdijo samoumevne: uvedba neosvinčenega bencina za avtomobile s katalizatorji, uvedba elektronskega vbrizgavanja goriva namesto uplinjačev, začeli so se uveljavljati dizelski motorji, prihajalo je do velikih sprememb pri varnosti avtomobilov (uvedba protiblokirnega zavornega sistema, varnostnih mehov …). A že takrat se je razpravljalo o električnih avtih, tudi nekateri prototipi so bili narejeni," nadaljuje Kmetič, ki je skupaj s sodelavcem Tomažem Porekarjem konec leta 1992 ustanovil tudi izbor za Slovenski avtomobil leta.
Tudi ta je letos, ko je zmagovalka postala opel astra, praznoval svojo 25. obletnico. Pred tem so bili trije slovenski novinarji v desetčlanski žiriji izbora jugoslovanskega avtomobila leta, Kmetič pa je bil njegov predsednik. Po slovenski osamosvojitvi je leta 1993 kot prvi prestižni slovenski naziv osvojil BMW serije 3 coupe.
"Slovenski trg je bil že pred osamosvojitvijo zanimiv za avtomobilske proizvajalce, ki so skrbeli tudi za ustrezno informiranost. Avtomobilski novinarji dveh slovenskih revij, ki sta takrat pokrivali to področje (Motorevija in Avto-magazin), smo bili redni gostje na predstavitvah novih avtomobilov, dobivali smo avtomobile za preskušanje, je pa res, da smo morali ponje večinoma v tujino: v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, tudi Francijo in da smo jih morali za preskus začasno uvoziti in nato spet izvoziti," se še spominja Kmetič.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
