Koliko Slovenci plačamo za svoje ceste in koliko država vanje res vloži?

Vlaganje v cestno infrastrukturo je tudi neposredno povezano s prometno varnostjo, ki v Sloveniji pada. Čeprav zadnji načrti države kažejo večja vlaganja v ceste, so bila pred leti mnogo manjša kot je država od voznikov pobrala davkov in dajatev. Foto: Jure Gregorčič

Registrirani avtomobili, njihovi lastniki in vozniki so dokazano dober vir financiranja vseh držav članic Evropske unije in med njimi tudi Slovenije, kaže raziskava CE Delft. Njen neposredni naročnik je bila mednarodna avtomobilska zveza FIA. Njena glavna ugotovitev je bistveno večji prihodek iz naslova pobranih davkov in cestnin, kot pa države članice v povprečju vlagajo nazaj v cestno infrastrukturo.

Glede na podatke iz leta 2013 so države Evropske unije iz naslova vseh davkov pobrale 286 milijard evrov, nazaj pa vložile le dobrih 60 odstotkov oziroma okrog 178 milijard evrov. Le tri države so zaradi gradnje novih cest porabile več, kot so pobrale.

Največ denarja evropske države dobijo iz naslova goriva, in sicer več kot 62 odstotkov, sledijo jim dajatve ob nakupu vozil (13,2 odstotka) in cestnine oziroma vinjete (deset odstotkov). Foto: STA , Slovenija med državami, ki so pri vlaganju v infrastrukturo najbolj zategnile pas

Slovenija je leta 2013 iz naslova vseh davkov prejela dve milijardi evrov, v cestno infrastrukturo pa vrnila le milijardo. Od tega zneska so fiksni stroški znašali 800 milijonov evrov. Prav tega leta so se slovenska vlaganja v infrastrukturo najbolj drastično zmanjšala, in sicer kar za 75 odstotkov. Na ravni Evropske unije je vlaganja bolj zmanjšala le še Portugalska. Ti podatki so vezani na povprečje vlaganj med letoma 1995 in 2013.

Največ denarja evropske države dobijo iz naslova goriva, in sicer več kot 62 odstotkov, sledijo jim dajatve ob nakupu vozil (13,2 odstotka) in cestnine oziroma vinjete (deset odstotkov). Prav pri cestninah in vinjetah je Slovenija v evropskem vrhu. Le v dveh državah cestnine in vinjete predstavljajo večji del prihodkov (Francija, Hrvaška), v Sloveniji 16 odstotkov vseh prihodkov, povprečje EU pa znaša le dobrih osem odstotkov.

Pri drugih postavkah (dajatve na vozilo, trošarine za gorivo, davek na dodano vrednost …) je Slovenija pod povprečjem EU.

Velik presežek pobranih sredstev

Iz poročila je torej razvidno, da skoraj vse države članice uživajo precejšen presežek v primerjavi prihodkov in odhodkov za cestno infrastrukturo. Na ravni EU je ta glede na standard kupne moči 62 odstotkov, v Sloveniji natanko sto odstotkov. Kot smo že zapisali, je Slovenija v ceste leta 2013 vložila milijardo evrov, od voznikov pa v istem obdobju prejela dve milijardi. Večji presežek so imele leta 2013 še Malta, Bolgarija, Luksemburg, Velika Britanija, Danska, Grčija in Irska.