Sreda, 5. 12. 2018, 5.30
6 let
Avtomobili, ki so bili močno pred svojim časom #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,94
6
Skoraj ni več proizvajalca vozil, ki v bližnji prihodnosti ne načrtuje elektrifikacije svoje ponudbe. Kdor bo pri razvoju zaspal, bo odšel v pozabo avtomobilske zgodovine. Toda proizvajalci so že v osemdesetih in devetdesetih predstavili nekaj obetavnih električnih modelov, ki so s svojimi tehnologijami napovedovali prihodnost že pred 40 leti.
Naftna kriza sprožila razvoj alternativnih pogonov
Naftna kriza leta 1973 je pustila globok pečat v evropski avtomobilski industriji. BMW, Volkswagen, Volvo, Fiat in Mercedes-Benz so pospešili razvoj alternativnih pogonov. Elektrika je bila le ena izmed mogočih rešitev, ki so jih inženirji preizkušali. Mercedes in Volkswagen sta poskusila tudi s priključnimi hibridi.
Prvi razviti prototipi v sedemdesetih so bili povsem nepraktični, pretežki, neverjetno počasni in skoraj brez uporabnega dometa. Njihova oblika je bila namenjena le prevozu od točke A do B, a zaradi čudnih oblik in nerazvite tehnologije so bili daleč od velikoserijske proizvodnje. Z leti je tehnologija napredovala, proizvodnja se je pocenila in proizvajalci so lahko začeli pogledovati k serijski proizvodnji električnih vozil. Prvi primerki električnih vozil pa so tlakovali pot današnjim avtomobilom in se pred bistveno manjšo množico poskusili dokazovati nenaklonjeni javnosti.
Renault express
Renault je z modelom express začel majhno serijsko proizvodnjo leta 1985. Inženirji so namesto štirivaljnega motorja vgradili elektromotor in dvignili tovorni prostor ter s tem naredili prostor za 18 nikelj-kovinskih baterij. Zaradi dodatne mase so morali okrepiti zadnjo os in posodobiti zavorni sistem.
Proizvodnja je ostala v majhnem obsegu, zato je električno gnani express hodil po tanki meji med konceptom in serijskim izdelkom. Skoraj vsi primerki so končali v rokah vladnih služb: pošte, energetske družbe in drugih manjših oddelkov.
Volkswagen golf citystromer
Volkswagen je izdelal kar nekaj električnih prototipov na različnih modelih. Ob električnem polu in golfu je največ pozornosti požel električni bus. Predstavili so ga leta 1977 na avtosalonu v Frankfurtu, kjer so do konca sejma prejeli kar 20 naročil.
Prototip elektro-golf iz leta 1976 je tlakoval pot modelu golf citystromer. Prva generacijo golfa je leta 1985 nasledila še druga generacije golfa citystromer. Nemci so izdelali približno 17 primerkov ''štromarja'' za testiranje tehnologije v realnih pogojih. S 65 kilometri dosega in z najvišjo hitrostjo 100 kilometrov na uro je bil pripravljen na vožnjo po avtocestah. Volkswagen je izdelal kar nekaj modelov jetta, ki so imele vgrajen enak električni pogon.
Ob koncu pilotnega programa so nekaj citystromerjev prodali zasebnim kupcem.
Peugeot J5
V poznih osemdesetih letih je Peugeot agresivno naskakoval položaj najbolj naprednega proizvajalca električnih avtomobilov. Po eksperimentalnih modelih 104 in 205 so Francozi začeli proizvodnjo električnega kombija J5. Namenjen je bil prodaji flotnim kupcem in velikim korporacijam. Pri Peugeotu so pred začetkom proizvodnje trdili, da lahko izdelujejo tako dizelsko kot električno gnani kombi na isti proizvodnji liniji.
Električni J5 je imel maso 2.390 kilogramov in je tehtal za tisoč kilogramov več kot dizelski J5. Dodatna masa je znižala najvišjo hitrost na 80 kilometrov na uro in je do 50 kilometrov na uro potreboval ogromnih 12,5 sekunde. Francosko državno podjetje EDF jih je kljub temu kupilo 50, prihodnje leto proizvodnje pa še 250.
Citroen C15 in C25
Citroen je tehnologijo dobil od Peugeota in je imel na začetku devetdesetih let v ponudbi dva električna modela - C25, model, identičen peugeotu J5, in model C15 z vgrajeno manjšo baterijo neposredno za potniškim prostorom. Oba so izdelali v resnično majhnih številkah in nobeden ni končal v rokah zasebnih kupcev.
Fiat panda elettra
Fiat je električno tehnologijo pričel raziskovati leta 1962. Izdelali so številne električne prototipe - 500, 850, 1100 in 900T. Z modelom panda so elektrifikacijo ponesli korak naprej. Skupaj s Steyr-Puch so razvili pando elettro, ki je imela 100-kilometrski doseg in vgrajene svinčene akumulatorske baterije oziroma 180-kilometrski doseg, če so pri Fiatu brezplačno vgradili nikelj-kadmijive baterije. Panda je bila opremljena še z regenerativnim zaviranjem - inovativno tehnologijo za tisti čas.
A Fiat je imel enake težave kot tekmeci. Električna elettra je bila bistveno težja kot običajni model, počasen pospešek pa je botroval tudi nizki končni hitrosti 65 kilometrov na uro. Ker so baterije zavzele veliko prostora, je bila elettra namenjena prevozu le dveh potnikov.
Fiat cinquecento elettra
Panda elettra je imela velik vpliv na razvoj električnega modela cinquecento elettra. Oba avtomobila je poganjal enak elektromotor, toda cinquecento je imel vgrajen 5-stopenjski ročni menjalnik namesto pandinega 4-stopenjskega. Tudi tukaj sta bili na voljo dve možnosti baterij, nikelj-kadmijive baterije pa so bile po podatkih tovarne bistveno volj vzdržljive, saj naj bi jih lahko napolnili dvatisočkrat. Svinčene akumulatorske naj bi imele le šeststo polnilnih ciklov.
Škoda eltra 151
Škoda je pokazala veliko predvidevanja z razvojem električnega prototipa shortcut leta 1990. Visok in kombijevski koncept je ostal v tej fazi, toda njegov električni pogon je bilo mogoče najti v električni različici favorita. Leta 1992 se je modelni paleti še priključil električni poltovornjak. Večina izdelanih avtomobilov je šlo v Švico k državni poštni službi. Razvoj in proizvodnja se je končala leta 1993, ko je Škodo v celoti prevzel Volkswagen.
Volkswagen golf III citystromer
Po desetletjih raziskav je Volkswagen naznanil prihod svojega prvega velikoserijskega električnega modela golf III citystromer. Leta 1993 so začeli proizvodnjo in se pri tem za razvoj spoprijateljili s Siemensom in Varto. S pomočjo svinčenih akumulatorskih baterij je imel 90 kilometrov dosega.
Proizvodnja se je končala leta 1996, Volkswagen pa je izdelal vsega 120 primerkov. Velika večina jih je končala v rokah družbe Deutsche Telekom, 50 primerkov pa naj bi še danes vsak dan uporabljali zasebniki.
Citroen AX
Citroen je pri razvoju električnega pogona za model AX znanje črpal iz modelov C15 in C25. Električni AX je debi doživel leta 1994, proizvodnja pa se je začela leta 1995. Z novo in napredno tehnologijo je imel AX doseg 100 kilometrov in najvišjo hitrost 120 kilometrov na uro, časi polnjenja pa so bili močno skrajšani.
Pogodbeni proizvajalec Heuliez je izdelal skoraj 700 primerkov.
Peugeot 106
Do sredine devetdesetih let je bil Peugeot samozavesten in pripravljen na izdelavo velikoserijskega električnega avtomobila. Izboljšali so električni pogon iz modela AX in ga vgradili v model 106 in citroenov saxo. Oba modela sta imela pomembno vlogo pri ugedu električnih avtomobilov, zato sta vstopila v serijsko proizvodnjo.
Kljub temu, da je bila tehnologija za tisti čas že zelo napredna, je bila največja težava visoka cena. Ob koncu proizvodnje leta 2003 so pri heuliezu izdelali 2.270 primerkov modela 106 in 3.540 primerkov saxoja.
Renault clio
Renault je razkril prvi prototip elektro-clio leta 1991 na avtosalonu v Frankfurtu. Tako kot Volkswagen so za pomoč prosili Siemens. Prve govorice so napovedovale, da bo električni clio v prodajne salone zapeljal leta 1993, a so pri Renaultu zaradi visokih stroškov razvoja prihod zamaknili do leta 1995. Na koncu so se odločili, da bodo kljub majhnim proizvodnim številkam začeli proizvodnjo.
Ker so vanj namestili 300-kilogramsko baterijo, so morali vzeti zadnjo ojačano premo iz modela rapid in okrepiti številne druge sestavne elemente. Tako kot pri novodobnih električni renaultih so morali tudi takrat baterijo kupci najemati, kar pa ni spremenilo stroškov vzdrževanja, ki so bili podobni tistim ob lastništvi bencinsko gnanega clia. Na koncu jim je vseeno uspelo prodati nekaj sto primerkov električnega clia.
Fiat seicento elettra
Seicento elettra je za Fiat prinesel velik korak naprej pri razvoju tehnologije. Inženirji so baterijo vgradili pod zadnja sedeža in ohranili prostor za prevoz štirih potnikov ter hkrati ohranili razmeroma prostoren prtljažnik. Še več, seicento je postal zadaj gnani avtomobil in tako je elektromotor pod prtljažnikom poganjal zadnja kolesa.
Napredni električni malček je dobil še samodejni menjalnik, a razočaranje je bilo veliko, saj so morali lastniki še vedno obiskovati bencinsko črpalko. Če so želeli ogrevati avtomobil, so morali v majhen rezervoar natočiti dizel, saj je bilo ogrevanje ločeno od električnega pogona.
Pri Fiatu so izdelali nekaj sto primerkov. Tudi tukaj je večina primerkov končala v državnih rokah. Mesto Palermo je leta 1998 kupilo 88 avtomobilov in želelo zmanjšati onesnaženost v mestu. Po preteku pogodbe o vzdrževanju s Fiatom so jih mestne oblasti zavrgle, po nekaj letih počivanja na parkirišču pa so jih prodali na dražbi. Začetna cena za električnega seicenta elettra je znašala podcenjujočih 100 evrov.
6