Renaultov tank

Sprva se je navduševal nad težkimi močno oklepljenimi vozili, vendar pa je po številnih, včasih tudi razgretih razpravah z Louisom Renaultom končno sprejel projekt lahkega tanka. Še tik pred začetkom izdelovanja je imel Renaultov tank FT 17 mnogo nasprotnikov, ki so menili, da je bolj podoben dragi igrači kot pa morilskemu stroju, vendar jim njegove izdelave ni uspelo ustaviti.

Tank renault FT 17 je bil zares še najbolj podoben otroški jahalni igrači, v kateri je voznik upravljal tank, strelec pa – v osnovni različici - razmeroma močan 37-milimetrski napadalni top ter eno ali dve 7,62-milimetrski strojnici za samoobrambo, vendar pa se je izkazal tudi za bolj okretnega in zanesljivega od drugih sodobnih tankov. Poleg tega ga je bilo tudi laže izdelovati. Renaultov tank je prvi imel tudi dva elementa, ki sta postala ključna pri poznejših tankih: vrtljivi strelni stolpič in motor v zadku.

Prvi primerki so na bojišča sicer začeli prihajati že spomladi 1917, vendar so v boju prvikrat sodelovali šele 31. maja 1918 in bili ključnega pomena pri zadrževanju nemškega prodora poleti istega leta. Z modificiranimi primerki, ki so nosili oznako M1917, so bile opremljene tudi ameriške enote, v katerih je izkušnje nabiral tudi znameniti tankovski general George S. Patton.

Renaultove tanke je po licenci izdelovalo tudi več drugih francoskih, evropskih in ameriških tovarn, Francozi pa so jih tudi neposredno prodali večim državam. Žal so v vojaških silah marsikatere države ostali vse do izbruha druge svetovne vojne, ko nikakor niso mogli biti kos sodobnim nemškim tankom.