Chrysler turbine je bil najbolj vsakdanji avtomobil s plinsko turbino

Serijski avtomobil s turbino

Bil je tudi edini avtomobil s pogonom na plinsko turbino, ki je dejansko doživel serijsko proizvodnjo in postal del obsežnega poskusa, ki so ga na javnih ameriških cestah izvajali povsem običajni vozniki. Ker se je Chryslerjevim vodilnim možem prodaja turbinskega avtomobila zdela preveč tvegana, so 55 izdelanih primerkov dejansko dali v brezplačni trimesečni najem zelo različnim voznikom. Po koncu programa septembra 1966 so večino avtomobilov razstavili, od preostalih pa dejansko delujejo še trije.

Razvit okoli turbine

Namesto da bi turbinski motor preprosto vgradili v enega od serijskih modelov, so okrog njega razvili povsem nov avtomobil. Karoserijo je razvila in izdelovala Ghia, motor in pogonski sklop pa so vanjo vgradili v Detroitu. Nastala je štirisedežna limuzina s trdo platneno streho, ki na svoji zunanjosti ni imela okraskov, s kakršnimi so se sicer repenčili eksperimentalni avtomobili s pogonom na plinsko turbino.

Različna goriva

Motorju so vrtljaje omejili na 4680 na minuto in največjo moč 130 »konjskih moči« prek modificiranega samodejnega menjalnika usmerili na zadnji kolesi. Motor je poleg tega lahko deloval na skoraj vse vrste tekočih goriv, kot so bili bencin, plinsko olje, kerozin, alkohol ali celo rastlinsko olje. Po drugi strani, recimo, ni potreboval redne menjave motornega olja, saj ni imel karterja.

Presenetljivo zanesljiv

Chrylser turbine se je izkazal za presenetljivo zanesljiv avtomobil, saj so popravilu okvar namenili le pet odstotkov preskusnega obdobja. Med slabostmi sta bila izrazitejša le upehanost na večjih nadmorskih višinah in nesprejemljivo visok delež dušikovih oksidov v izpuhu, med prednostmi pa izrazito udobna in mirna vožnja.