Toyota verso 2,0 D-4D

Agresivnejša podoba ji pristaja

Na domači predstavitvi prenovljenega versa smo pisali o tem, koliko je novega in kaj po novem najbolj bode v oči. Seveda sprednji del avtomobila, ki je poenoten z novimi modeli Toyote. Verso je frontalno vsekakor bolj dinamično oblikovan kot kdajkoli prej.

Zunanjost drugih novitet ne oglašuje prav na veliko, kljub temu da naj bi bilo otipljivih kar za 60 odstotkov, tistih skritih pa za 40 odstotkov

Notranjost enaka, materiali boljši

V notranjosti presenečenj ni. Stikala, merilniki, zaslončki in vse preostalo je bilo že videno pred prenovo. A kljub temu so se pri Toyoti pohvalili, da so uporabili kakovostnejše materiale, in to naj bi se kazalo na vseh ravneh. Pa se? Občutek v kabini je prijeten, a takšen je bil tudi že pred prenovo.

Volanski obroč je sicer majhen in kompakten, kar pripomore k dobremu občutku med vožnjo, je pa premalo nastavljiv, predvsem v višino. Zaradi tega dobite občutek, da sedite v enoprostorcu (kar je sicer res), ampak pri nekaterih konkurentih je položaj veliko bolj približan limuzinskemu. Sprednja sedeža sta ogrevana, na zadnjih stranskih steklih pa pogled zakrivajo izvlečne (rolo) zavesice, da otročkom tam zadaj v glavo ne sveti sonce.

Želeli pa bi si presenečenje pri prilagodljivosti sedežev. Trije ločeni sedeži se sicer lepo poklopijo v ravno dno, ampak konkurenca tu ponuja več in boljše rešitve, ki predvsem prinašajo več prostora za štiri oziroma šest potnikov (z odstranitvijo srednjega sedeža v drugi vrsti).

Toyota pravzaprav s šestim in sedmim sedežem v versu maši luknjo, ker nima versa v podaljšani izvedbi, kot imajo to z modeli grand urejeno druge znamke. Različice grand so namenjene sedmim potnikom, krajši modeli pa petim. Z nekaj daljšo karoserijo pridobijo tistih nekaj centimetrov, ki odločajo, ali je potnikom udobno ali ne.

Agregat je soliden, poraba previsoka

Dizelski agregat v tem versu ima dva litra prostornine in zmore dobrih 90 kilovatov moči. Agregat je prek šeststopenjskega ročnega menjalnika povezan na sprednji kolesni par. Delo opravlja solidno, nad samo vožnjo nimamo pripomb.

Imamo jih pa nad porabo. Tovarniški podatki obljubljajo porabo pod petimi litri, mi pa smo naš testni krog odpeljali z malo pod sedmimi litri. Dobra dva litra več, torej. Predvsem nas je na testnem krogu zmotila visoka poraba v umirjenem in mestnem delu. Tu se konkurenca spusti na dobre štiri (verso 5,1) v mestnem ciklu in slabih šest (verso 6,7) litrov goriva na sto kilometrov v mestnem ciklu.

Poraba za umirjen družinski avtomobil, ki sicer po videzu deluje športno, vožnja pa je v resnici predvsem udobna, je krepko previsoka.

V testu aurisa TS smo hvalili 1,4-litrski dizelski agregat, sprašujemo se, zakaj ni našel mesta tudi v versu.