Toyota verso 1,8 multidrive S

Bencinar se v tem enoprostorcu dobro znajde

Že v prejšnjem testu smo zapisali, da zaradi umirjenega karakterja posebne potrebe po najmočnejšem dizelskem agregatu ni, tokrat ugotavljamo podobno. Pravzaprav dodajamo še to, da se je 1,8-litrski bencinski agregat v versu presenetljivo dobro obnesel, celo nad pričakovanji. Motor nikakor ne vabi k priganjanju, je pa zato odličen pri nizkih vrtljajih. Dizelskega navora seveda ni, je pa krivulja dovolj ugodna, da se avtomobil nikoli ne zdi podhranjen.

Slaba dva tisočaka za samodejni menjalnik

Pohvalimo lahko še brezstopenjski samodejni menjalnik, ki s tem motorjem sodeluje nadvse homogeno, motor je tih, zato je vožnja vedno lahko umirjena in ležerna. Ob pritisku na tipko sport zadržuje vrtljaje nekoliko višje in tako poskrbi, da je avtomobil pripravljen na bolj odločna pospeševanja. Pravzaprav nas celo čudi, da značajsko tako umirjen enoprostorec sploh ponuja športni program. Ker se avto tudi zelo hitro odziva na pritiske stopalke za plin, tudi ni nobene potrebe po obvolanskih ušescih, se pravi po ročnem prestavljanju, niti med prehitevanji.

Vrlina je tudi varčnost

Kombinacija bencinskega motorja in samodejnega menjalnika v relativno velikem avtomobilu je običajno slab recept, a niti na tem področju verso ni razočaral. Testna poraba z 8,7 litra je namreč zelo dobra, le dober liter višja od predhodnega dizelskega testnega primerka. Umirjen značaj se kaže tudi v veliki razliki v porabi med športno in umirjeno vožnjo.

Prijeten za voznika in ostale potnike

Ponovimo lahko, da verso ponuja že poznan recept predhodnika, le z dodatnimi vrlinami. Položaj za volanom je dober, odlagališč ne manjka, pohvalen je še razkošen vzdolžni pomik druge sedežne vrste in v vzvratno ogledalo nameščena kamera. Tokratna kombinacija je tudi za dobre štiri evrske tisočake ugodnejša od prejšnje, a hkrati ne ponudi veliko manj.