Toyota hiace 2,5 D-4D

Toyota hiace je bila doslej skozi oči Slovencev le dostavnik, ki smo si ga lahko ogledali med drvenjem po ozkih ulicah v kakšnem vzhodnjaškem filmu. Hiace je namreč novost pri nas, kar pa seveda ne pomeni, da gre za popolnoma nov dostavnik. Kot rečeno se je v mnogih generacijah prodajala in se še prodaja, največ teh vozil pa se nahaja na azijskih trgih. No po zadnji reinkarnaciji oziroma prenovi je na voljo tudi pri nas, njen glavni atribut pa je predvsem Toyotina zanesljivost in nizka cena.

Zunanjost, notranjost

Glede na to, da hiace ne bo privabljal kupcev s svojim izgledom, lahko začnemo kar s funkcionalnostjo. Vstopanje in izstopanje v hiaca je zaradi velikih drsnih vrat na boku lahkotno opravilo. Tudi do tretje sedežne klopi je mogoče relativno enostavno dostopiti, moti le dejstvo, da si vrat ni mogoče niti za doplačilo omisliti še ne levem boku. Gre pa pohvala prtljažniku, ki je ob osmih sedežih še vedno enormen. Kar se tiče notranjosti, velja, da se sedi povsem v redu. To pomeni, da je prostora dovolj in, da so sedeži precej mehki ter udobni, zato zadnjice ne bodo trpele. Na drugi in tretji klopi se sedi nekoliko višje, zato imajo potniki v hiacu tudi dober pogled naprej. Manj hvalimo voznikovo delovno okolje – volan je tovornjaško velik, prestavna ročica tudi ne ustreza sodobnim standardom, motila nas je še trda plastika na armaturni plošči in neergonomska stikala.

Vozne lastnosti

Hiace je v prvi vrsti udoben dostavnik, kar pomeni, da cestne anomalije lepo požira in potnikov ne pretresa preveč, hitrejšo vožnjo pa odsvetujemo. Prvič zato, ker je volan preveč posreden in ne vliva zaupanja, drugič pa zato, ker sedeži ne ponujajo veliko bočne opore. No, oporo bo treba najti tudi v mokri cesti, kjer zaradi zadnjega pogona in nasploh lahkega zadka, ta zelo hitro pobegne. Zato bi bil morda boljši prednji pogon ali pa vsaj ESP sistem, ki bi zadevo umiril.

Zmogljivosti, poraba

Stosedemnajst konjskih moči na papirju ne obljublja veliko, a v praksi ne razočara. Moči je dovolj tudi takrat, ko je v avtomobilu cela druščina, upoštevaje seveda, da s hiacom ne bomo postavljali hitrostnih rekordov. Navora je vselej povsem dovolj, tudi avtocesta ni nobena težava, le vrtljaji so pri 130 km/h zaradi le petih prestav nekoliko višji, zaradi česar je hrupa v notranjosti preveč. Dobra stran motorja je njegova poraba goriva, ki se je na našem testu zaključila pri devetih litrih in pol, kar je povsem soliden podatek.

Cena, tekmeci

Hiace ima v primerjavi s konkurenti nekaj plusov in nekaj minusov. Dva nedvomno najmočnejša argumenta za nakup sta pregovorna Toyotina zanesljivost in nizka cena, vseeno pa se prav slednja mora nekje poznati. In tudi se pozna. Voznikov delovni prostor je precej špartanski, plastika je trda in neugledna, opreme (tudi opcijske) je malo, končna izdelava pa sploh ne ustreza izdelavi Toyotinih vozil, ki smo jih vajeni v teh časih. Pravzaprav nas je "retro" notranjost (materiali in izdelava) spomnila na toyote, mazde in honde izpred dvajsetih let. Če se vam to zdi pomembno, lahko »vržete oko« na tekmece. Po merah so to jumper, master, ducato, boxer, transporter, H1 in viano, so pa prav vsi dražji, a tudi več ponudijo.