Renault scenic 2,0 dCi

Pri tem bi lahko dali poseben poudarek na motor, čeprav se je vrtel že v testnem meganu, in tudi na menjalnik. Ta je s šestimi prestavami prava izbira za dvolitrskega dizelskega enoprostorca.

Zunanjost, notranjost

Renault scenic ostaja tudi po prenovi eden tistih avtomobilov, ki se odpeljejo mimo skoraj neopazno. Umirjena oblika sledi tovarniškim oblikovalskim smernicam in nase ne opozarja, obenem pa jasno sporoča: "Jaz sem Renault". Udobna in najbolje opremljena "privilege" notranjost ponuja tudi največ zaprtih odlagalnih mest, ki so za sorazmerno kratkotrajno testno uporabo sicer velik "strup". Kaj vse smo novinarji že pozabili v njih! Smo pa res pogrešali le kakšno priročno mesto za telefon. Prtljažni prostor deluje večnamensko in kot smo navajeni, se lahko s sedeži druge vrste manipulira po mili volji. Krovna polica se lahko namesti tudi na nivo nižje, marsikdo pa bo pogrešal kakšno pritrdilno mesto več. Sploh še bolj zanimivo pa bi bilo preizkusiti novost, ki jo predstavlja grand scenic s petimi sedeži. Morda drugič.

Vozne lastnosti

Že prva namestitev na vozniški sedež vzbudi občutek udobja. Razporeditev glavnih upravljalnih enot je razumljiva in dvobarvno zanimiva. Za športna vzburjenja bi moral biti volanski obroč bolj pokončen, sedež, ki je sicer vsestransko nastavljiv, pa bolj oprijemljiv. Armaturna plošča je koristna, ko jo vzameš za svojo, hočemo reči, da ni že kar prvi dan povsem pregledna. Stikala so ergonomsko povsem na mestu, pri čemer so lahko dosegljivo razporejena okoli volanskega obroča. O solidnih, čeprav enoprostorskih, voznih lastnostih smo se že večkrat razpisali, to pot naj poudarimo, da za varno vožnjo serijsko skrbi vsa ta hip dosegljiva elektronika.

Zmogljivosti, poraba

Testnih 150 konjskih moči je največ, kar Renault ta hip vgrajuje v dizelske scenice. No, tudi med bencinarji ga v tem prekaša samo dvolitrski turbo. Pri dizlu 2,0 dCi gre za znani zmogljivi in obenem varčni motor, s pričakovano dolgo življensko dobo glede na zelo nizko stopnjo kompresijskega razmerja. Veliko pove tudi podatek, da gre čez dvesto na uro in da doseže sto prej kot v desetih sekundah. Sploh pa smo dovolj hvalili njegove zmogljivosti in varčnost že v testu megana grandtour 2,0 dCi 150 KM. Ker ima scenic zaradi enoprostorske oblike slabše aerodinamične pogoje od megana, je bila poraba pričakovana višja. Ampak samo za pol litrčka na sto, to pa pomeni še vedno zelo ugodnih 7,8 litra na sto kilometrov.

Cena, tekmeci

2,0 dCi privilege je najdražji scenic, ki velja 6,2 milijona. Tudi različico 2,0 16V turbo prekaša za 600 tisočakov, vendar je ta "samo" dynamique. Na spisku dodatne opreme se nam zdi zanimiva in ugodna steklena streha, ki velja 150.000 SIT. Ker je testno ostrešje običajno, je poudarek je na "se nam zdi", zato pa lahko iz prve roke pohvalimo doplačilno okno petih vrat, ki se odpira ločeno. Sicer pa je v tem scenicu za slabih dvesto tisočakov dodatne opreme, od tega jih dobrih sto odpade na kovinsko barvo. Renault si je tekmece v tem razredu že pred leti omogočil kar sam, saj si je prvi izmislil srednjevelike enoprostorce. Večkrat navedeni primerki iz množice konkurentov, ki mu neusmiljeno sledijo, prihajajo od vsepovsod. S prenovami ga skušajo dohiteti, z novimi generacijami pa prehiteti. Pri tem mislimo na domačo konkurenco, torej na citroena C4 picassoja.