Opel mokka 1,7 CDTi 4x2

Nekoč smo se nad športnimi terenci na asfaltu še zmrdovali …

Nekoč smo se zmrdovali nad porastom športnih terencev v mestih in vihali nos nad sicer klenimi terenci, ki so jih lastniki obuli v nizkopresečne gume. Ti kajpak niso nikoli videli pravega terena, ampak so bili namenjeni le asfaltni uporabi. Toda nato se je pred tremi leti v avtomobilski industriji zgodil veliki pok. Na trg je prišel nissan qashqai, za njim pa še manjša nissan juke in mini countryman, ki sta ponižno narekovala smernice novemu trendu majhnih športnih SUV-jev na osnovi vozil nižjega spodnjega razreda.

In ta ponudba je do danes že krepko prerasla nišne okvirje. Ker so majhnega SUV-ja napovedali ali na ceste že poslali vsi pomembnejši proizvajalci, so jih samo lani prodali milijon, do leta 2020 pa se bo po ocenah analitikov njihova prodaja še podvojila.

Moderni SUV-ji so postali "user friendly"

Danes se nad majhnimi športnimi terenci ne zmrduje nihče več. Kot njihovi predhodni brati niso namenjeni le postavljanju in dokazovanju statusnega simbola, temveč so dobili tudi pravo vsebino. Čeprav so jih snovalci sprva namenjali predvsem starejši populaciji, so jih sprejeli tudi mlajši vozniki.

Ponudili so jim vsakodnevno raznovrstnost in uporabnost. Če se izrazimo v računalniškem žargonu, so postali "user friendly".

Saj koga pa bi motili preprosto vstopanje in izstopanje iz vozila, dober videz, relativna prostornost in dejstvo, da se z njim brez težav zapeljete po makadamski cesti do počitniške hišice?

Še posebej, če so vse te lastnosti uspešno zapakirane v enem samem vozilu. Posplošeno za novi val SUV-jev velja, da sicer ponudijo vse, a istočasno ničesar. Dobri so na številnih področjih, a na nobenem ne blestijo. Lastnikom ponudijo kompromis terenskega videza in vsakodnevne uporabnosti.

Mokka pooseblja namembnost novega trenda

Enega boljših kompromisov ponuja prav opel mokka, kar smo zapisali že med njenim prvim testom , na katerem smo vozili štirikolesno gnano različico. Prav mokka dejansko najbolj pooseblja pregovorni kompromis razreda majhnih SUV-jev.

Nissanov juke je tudi po treh letih tako "odbit", da ne potrebuje prenove in se znotraj razreda z novo različico nismo podaja celo v prave športne vode. Tudi Renaultov captur in peugeot 2008 bosta izpostavljala bolj drzno zunanjo obliko, na drugi strani pa Mini s countrymanom in morda celo Land Rover s svojim načrtovanim "baby" SUV-jem segajo proti dražji premium ponudbi.

Racionalno doseganje kompromisa

Mokka na drugi strani ne ponuja oblikovnih presežkov ne navzven in ne v notranjosti. Prav tako predstavlja dimenzijsko povprečje "razreda". S čokato zunanjostjo je dovolj, a spet ne preveč vpadljiva.

Notranjost je nemško urejena in nekoliko zadržana, a brez dvoma tudi učinkovita. Tudi z motorno ponudbo mokka prinaša racionalno noto, zato lahko o njej že drugič pišemo kot o enem najboljših kompromisnih avtomobilov. Če pozna osnovne omejitve tovrstnih avtomobilov, ki se dotikajo predvsem velikosti prtljažnika in z njim povezane družinske uporabnosti, se v njem se lahko dobro počuti čisto vsak.

Naša testna mokka je imela tokrat pogon le na sprednji par koles, namesto prisilno polnjenega 1,4-litrskega bencinskega motorja pa jo je poganjal 1,7-litrski dizelski motor. No, v letošnji zimi si je bržkone vsak med nami želel štirikolesni pogon, toda zdaj prihajajo toplejši meseci, ko je pogon na en par koles spet pogostejša izbira. Mokka namreč tudi z njim ohranja čisto vse ključne sestavine svojega koktajla avtomobilskih kompromisov. Obdržala je recimo tudi sistem za spuščanje po strmem klancu.

O smotrnosti doplačila za štirikolesni pogon naj premisli vsak sam

Štirikolesni pogon pri mokki zahteva doplačilo dva tisoč evrov, kar je v primerjavi z našo testno različico relativno majhna razlika. Toda poudariti je treba, da štirikolesni pogon na splošno mokkino uporabnost ne vpliva. Še posebej prav lahko pride ob strmih makadamskih klancih, v snegu in za večjo varnost na spolzki podlagi. Vsak bo torej sam pretehtal smotrnost doplačila dveh tisočakov.

Zanimivo vprašanje bo zagotovo tudi, ali se nam to doplačilo za varčen dizelski motor, v primerjavi z dva litra požrešnejšim 1,4-litrskim bencinskim motorjem s štirikolesnim pogonom, splača? Štirikolesna dizelska različica bi bila dražja 1700 evrov.

Dizelski motor zelo varčen, a tudi zelo glasen

Še bolj zanimiv od dvokolesnega pogona je bil v testni mokki omenjeni dizelski motor. Ta je s 96 kilovati ponudil dovolj zvezne moči in navora za vsakodnevne potrebe in tudi bolj dinamično vožnjo. Če so njegove zmogljivosti omogočale prijetno vožnjo, nas je pošteno motila njegova glasnost. Od modernih dizlov smo navajeni precej tišjega delovanja.

A če je motor glasen in nam je pri speljevanju s sistemom start&stop nekajkrat nerodno ugasnil, je zato navdušil z odličnim izkoristkom goriva. Na našem testnem krogu je mokka porabila le šest litrov na sto prevoženih kilometrov, kar je dva litra manj od prejšnje testne različice z bencinskim motorjem. Odličen podatek za njeno uporabnost, saj smo z mokko med vsakdanjimi kilometri porabo brez težav spustili tudi pod šest litrov.