Opel mokka 1.6 CDTI 4×2 – zares asfaltno-športen mali terenec z majhno porabo

Mokka, nečistokrven opel z nemško-korejskim genskim zapisom

Koliko je vredna na trgu, je mokka že dokazala s prodajno uspešnostjo. A ostaja nekaj grenkobe; neki zlobnež je pripomnil, da je to tisti opel, zaradi katerega je moral Chevrolet zapustiti Evropo. Saj veste, chevrolet trax, poznan tudi slovenskim kupcem, je pravzaprav tehnični dvojček mokke. Kakorkoli, izjava je res posplošena, a je nekaj na tem: odkar v Evropi ni več traxa, ima mokka lažje delo.

Pri tem je zanimivo tudi, da je v oplu mokki razmeroma malo opla, saj sloni na platformi, ki jo uporabljajo, z izjemo mokke, izključno chevroleti, to platformo pa so tudi razvili v južnokorejski podružnici koncerna GM.

Da je eden največjih avtomobilskih koncernov tudi v Južni Koreji, je menda zaradi pomembnosti tega trga logično, kako je GM prišel tja, pa je že stara zgodba.

Znotraj je mokka prostorna, le v širino deluje nekoliko utesnjeno

Vsa ta dejstva očitno kupcev ne vznemirjajo prav dosti, kar je tudi prav. Se pa genetika omenjene platforme pozna drugje: gre za osnovo, namenjeno manjšim avtomobilom (chevrolet spark in aveo), zato se to pri mokki (in seveda pri traxu) pozna v notranjosti, ki daje vtis širinske utesnjenosti.

Drugače je z dolžino, saj je mokka dolga skoraj 4,3 metra, kar zagotavlja dovolj notranjih dolžinskih centimetrov.

Višina je, jasno, pri športnih terencih po definiciji razmeroma razkošna.

Videz terenca, mehanika pa povsem neterenska

Motor je zelo zmogljiv, a lahkoten tudi pri lagodni vožnji

Nič terenskega ni v njenem kokpitu, prav nasprotno, precej je podoben corsinemu (prejšnje generacije), najbogatejši opremski paket cosmo pa še dodatno razblini dvome: mokka želi biti uporaben, do neke mere in za ta razred tudi razkošen osebni avtomobil za vsakdanjo rabo.

In ta je tipična za športne terence: večinoma mestna, a tudi če ne, pretežno asfaltna. Na takšnih podlagah se mokka, kot je testna, odlično izkaže, predvsem seveda zaradi zmogljivega motorja v nosu.

Manj kot 100 "konjev", točneje manj kot 110 "konj" mokka tako ali tako ne more imeti, in čeprav jih ima lahko največ 140, je ta s 136, če upoštevamo tudi navor, daleč najbolj zmogljiva. Kar je za volanom takoj jasno: z dovolj njutonmetri, ki so na voljo že pri nizkih motornih vrtljajih, tudi znotraj hitrostnih omejitev omogoča dinamično hitro na eni in lagodno, ko gre za premagovanje vzponov, prehitevanje ali morebiti vleko prikolice na drugi strani.

Motorni trušč v kabini pri nizkih vrtljajih je najbolj neugleden del te mokke

Med zagonom, v prostem teku in pri zelo nizkih vrtljajih ima sicer precej robat zvok, tipično dizelski, tudi trese v zadnjico, a daleč od neugodja. Stroj pa se z dvigom delovne temperature razmeroma hitro umiri in potem teče mirno ter povsem uglajeno, kot obljubljajo inženirji v Torinu, Russelsheimu in Detroitu.

Zanimivo in dobrodošlo: za dizla začne dobro vleči že pri spet zanj nizkih vrtljajih – lepo, mirno in enakomerno že od kakih tisoč naprej v 5. prestavi (skupaj jih je 6), seveda pri zmerni, ne pri veliki obremenitvi. S tem je za dizla pohvalno elastičen, se pravi uporaben v širokem območju vrtljajev. Za voznika to pomeni, da bo upravljanje nestresno, enako pa tudi za potnike in navsezadnje za vso mehaniko.

Njutonmetri in "konji": vabilo k športni vožnji

Ko je v avtomobilu, ki tehta slabo tono in 400 kilogramov, 320 njutonmetrov navora, lahko voznika zasrbi tudi pod desno nogo. Takšna mokka gre z lahkoto in za voznika lahkotno do fizikalnih meja, a le dokler se ne začnejo nežno oglašati gume, ko ta lahkotnost upravljanja izgine.

Visoko težišče zagotovo ni v prid takšni vožnji. V teh razmerah je nekako drugačno, kot smo navajeni, tudi delovanje stabilizacijskega sistema: v suhem vremenu se razmeroma hitro vplete v delovanje mehanike, kar je zaradi velikega navora razumljivo, v mokrem in spolzkem pa ravno prav popušča za nekaj športnega utripa skozi ovinke.

Tipičnega kupca to verjetno niti ne zanima, a mu bo zmogljiv pogon vseeno pomagal pri lagodni vožnji. Velja tudi za ročni menjalnik, ki pretika brezhibno, le za prestavljanje v 2. prestavo je treba biti včasih, odvisno od razmer, malo bolj odločen z desno roko.

Poraba goriva: za (športni) terenec zelo ugodna

Za voznika ugodna bo lahko tudi poraba goriva. Čeprav visoki športni terenci z dvignjeno karoserijo in z večjo maso (glede na razredno primerljiv običajen avtomobil, v tem primeru na primer glede na corso) nimajo osnovnih predpogojev za varčnost, sploh s tako zmogljivim motorjem, pa lahko takole motorizirana moka ugodno preseneti.

V dinamičnem načinu vožnje, ko sicer še nič ne cvili, a že prehitiš kak avtomobil na cesti, utegne biti povprečna poraba malo čez sedem litrov, pri lagodni vožnji, ko za vami še nihče ne trobi, pa dobrih pet litrov plinskega olja za sto kilometrov. Za 100 kilovatov in 320 njutonmetrov kar ugodno.