Opel astra sports tourer LPG

Ni emisijski rekorder

Če se najprej dotaknemo tako zelo aktualnih vrednosti izpustov ogljikovega dioksida, je taka "plinska" astra s 129 grami na kilometer dejansko lahko "le" nekoliko bolj čista od svoje povsem primerljive motorizirane, a zgolj bencinsko gnane sestre (144 gramov na kilometer). Ampak teh 15 gramov že v po naši zakonodaji prinaša bolj ugodno stopnjo DMV-ja. Zunaj pa je emisijska meja 130 g/km še bolj davčno prijazna. Tudi najbolj udarna emisijska vrednost ne govori njej v prid, če jo primerjamo z ekodizli iz Oplove zelene družine ecoflex. Tak, na primer "110-konjski" in 1,7-litrski dizelski, stroj namreč lahko pridela zgolj 105 gramov najbolj spornega toplogrednega plina na kilometer.

A treba je poudariti, da če v valjih izgoreva mešanica butana in propana (LPG-zmes), v izpuhu praktično ni škodljivih trdih delcev, črnih saj, bistveno manjša, do 85 odstotkov, pa je tudi vrednost dušikovih oksidov in preostalih produktov izgorevanja fosilnih goriv (polovica manj ogljikovega monoksida ter skoraj nič emisij ogljikovodikov, žveplovega dioksida in preostalih toksinov).

Ekološka alternativa dizlu? Da. Ekološka alternativa amperi? Ne.

V litru LPG-ja je shranjene manj energije kot v litru bencina, kar dokazuje nekoliko višja poraba

Energijska vrednost litra plinske mešanice z oznako LPG je nekoliko nižja od energije, shranjene v litru bencina. To se v praksi pokaže v nekoliko višji plinski porabi. Opel v tovarniških podatkih navaja štiri decilitre višjo povprečno porabo, če tako astro namesto bencina žene plin.

No, na našem testnem krogu smo z astro ecotecy LPG v povprečju porabili 9,2 litra plina, kar je identični rezultat, kot smo ga na bencin dosegli z enako močno astro sports tourer, opremljeno s samodejnim menjalnikom. Kljub vsemu pa je treba povedati, da je za enak učinek na kolesih res treba računati na nekoliko višjo plinsko porabo, saj je na primer petvratna astra z enakim motorjem in šeststopenjskim ročnim menjalnikom na našem testnem krogu v povprečju zahtevala 8,7 litra bencina na 100 kilometrov, torej slabega pol litra manj.

Razliko med plinskimi in bencinskimi kilovati najbolj zazna uho

Neke opazne izgube moči in navora pa pri vožnji na plin nismo zaznali. Morda bi razliko pokazal "drag race" obračun med LPG-jem in bencinom na četrt milje, a razlika bi bila verjetno v centimetrih oziroma stotinkah. Vozna dinamika je – tako z vidika razpoložljive moči kot tudi uspešnosti geometrije podvozja v zagotavljanju oprijema in blaženju cestnih neravnin – torej zelo solidna in povsem identična bencinski astri.

Pozorno uho bo sicer zaznalo nekoliko drugačno frekvenco zvoka pri vožnji v plinskem modusu, preklop med enim in drugim energentom pa je povsem neopazen. Zaradi fizikalno-kemičnih lastnosti plina se zagon vedno izvede s pomočjo bencina. Čim motor doseže ustrezno temperaturo, pa sledi samodejni preklop na plin.

Toroidni rezervoar, stikalo LPG in ne duha ne sluha o potovalnem računalniku

Astra LPG se navzven ne loči od običajne karavanske različice. Prtljažnik ostaja enako velik, saj je plinski toroidni rezervoar nameščen pod prtljažnim dnom v koritu, namenjenem rezervni gumi. Na vrhu sredinske konzole je v možici stikal še tisto z napisom LPG, prek katerega je mogoče ročno vklopiti ali izklopiti plinski pogon.

Merilnik nivoja goriva ima dvojno vlogo – plinsko in bencinsko. Prikazuje pa tisti nivo reagenta, ki v posameznem voznem ciklu pač žene motor.

Ne znamo pa si pojasniti, kam je v tej astri izginil potovalni računalnik. Ali sta dva rezervoarja in dva energenta res tak zalogaj za elektronske avtomobilske možgane? Dvomimo, sploh v dobi, ko avtomobili sami zavirajo, berejo prometne znake, parkirajo … Kajne Opel? Volkswagnov tovarniški plinski predstavnik je s tega vidika prepričljivejši.

Kaj pove plinska "računica"?

Ob trenutnih cenah bencina (1,465 evra na liter), dizla (1,393 evra na liter) in plina LPG (0,838 evra na liter) pa taka tovarniško prirejena "plinska" astra dejansko predstavlja razmisleka vredno ekonomsko alternativo. Izračun pokaže, da bi ob 8,7-litrski povprečni bencinski porabi – to je na našem testu dosegla astra z identičnim bencinskim motorjem – in letni kvoti 20.000 prevoženih kilometrov za bencin porabili 2549 evra. Če upoštevamo 9,2-litrsko plinsko povprečje takega motorja ob enaki letni vsoti prevoženih kilometrov, pa bi bil strošek plina kljub višji porabi občutno nižji, 1535 evra.

Na leto bi torej prihranili dobrega tisočaka (1013 evra).

Cenejša tudi od dizla, sicer bolj pri nakupu kot na črpalki

Pri 6,5-litrskem dizelskem povprečju in 20.000 prevoženih kilometrih bi vas gorivo na letni ravni stalo 1811 evrov, plinski prihranek pa je v tem primeru manj prepričljiv in znaša skromnih 276 evrov.

Je pa res, da je testna astra 1,4 turbo LPG cosmo za 1240 evrov cenejša od dizelske (1,7-litrski in 96-kilovatni motor) s cosmo nivojem opremljene astre sports tourer.

Odlična avtonomija!

Ekonomska alternativa bencinu? Da. Ekonomska alternativa amperi? Predvsem zaradi več kot 100 odstotkov višje nakupne cene zagotovo. Ekonomska alternativa dizlu? Ni tako zelo prepričljiva in tudi vozno manj prijetna. V enačbo vnesite svoje parametre in rezultat vas mogoče prepriča.

No, je pa astra ecotecy LPG vsekakor zmagovalka, ko beseda nanese na doseg. Plina in bencina (42 + 56 litrov) je po tovarniških podatkih dovolj kar za skoraj 1.600-kilometrsko etapo brez obiska črpalke. No, tule sicer pretiravajo. Ob res zelo zmerni desnici in po vseh načelih varčne vožnje, ki smo vam jih predstavili prav na Oplovih ekoavtomobilih, bi ta astra dejansko morala priti na primer iz Ljubljane v Barcelono brez obiska Autogrilla. No ja, ustaviti bi bilo treba, ampak le zaradi kapučina …

Tovarniška plinska priredba ima prednosti

Tak tovarniško prirejen avtomobil za pogon na plin LPG pa prepričuje še z dvema zelo pomembnima argumentoma, zlasti če gre za zahtevnejši prisilno polnjen motor kot v tem primeru. Prvi je ta, da nihče ne poseže v motor kot pri naknadni vgradnji plinskega sistema, kar pomeni, da ni razlogov za skrb glede garancijskih pogojev.

Tovarna torej jamči za opravljeno delo. Drugi argument pa so drugačni, plinskim obremenitvam prilagojeni ventili in sedeži ventilov. Ti so iz drugačne temperaturno bolj odporne litine. Prilagojen material torej.

Tako ni bojazni za povečano obrabo ventilov in njihovo pogostejše nastavljanje, kar je pri naknadni vgradnji kljub raznim lubrikantom zaradi "suhega učinka" plina lahko problem. Ti mazalni sistemi namreč v veliki večini primerov delujejo bolj zasilno, saj je njihova učinkovitost odvisna od hitrosti odpiranja sesalnih ventilov.