Kia soul 1,6 CRDi

Kontrastna duša

Kia je soulu namenila urbano okolje, pri tem pa oblika deluje mnogo bolj "ruralno". Marsikdo se vpraša, če je na voljo tudi štirikolesni pogon - pa ni. Če bi gledali zgolj osnovni obris, bi lahko rekli, da gre za preveč škatlasto obliko, vendar je avtomobil za marsikateri okus simpatičen. Tudi notranjost podeljuje pluse in minuse. Je prostorna in domiselno oblikovana, vendar ni tako pestra, kot pri rdeče-črni kombinaciji v bencinski različici iz predhodnega testa, prtljažnik je lično urejen s prekati v dvojnem dnu, vendar je (pre)majhen, merilniki so pregledni, vendar ni potovalnega računalnika, sovoznikov predal je globok, pa ni osvetljen …

Pelje se lepo

Soul preseneča z odličnimi voznimi lastnostmi, kakršnih pri višini 1,6 metra ne bi pričakovali. Podvozje deluje uglašeno na različnih podlagah, vožnja je dovolj udobna, vozilo pa se posebej izkaže med priganjanjem na zaprtih ovinkih. Položaj voznika za volanom je glede na predhodni test še izboljšan z možnostjo nastavitve volana po osi. Na prejšnjem testu smo si želeli parkirne senzorje – zdaj pa smo jih tudi dobili.

Dizelski motor je prepričljivejši

Dveh konj več v tokratnem motorju ne bi mogli zaznati, zato pa je pri CRDi-ju opazna velika razlika v navoru. Bencinarja smo morali priganjati, dizel pa seveda tudi pri nižjih vrtljajih ni kazal znakov zaspanosti. Petstopenjski menjalnik je lepo uglašen z motorjem, končni prenos pa omogoča dovolj tiho vožnjo tudi pri največji dovoljeni hitrosti na avtocesti. To je tako: pri kazalcu na številki 130 je dejanska hitrost 128 kilometrov na uro, motor pa se pri tem vrti z 2700 vrtljaji. Ja, gre za enega bolj natančnih merilnikov in prava škoda je, da poleg ni potovalnega računalnika.

Ciljna skupina – kaj je to?

Glede na samosvojo obliko, ki lahko hipoma prevzame in očara ali pa odbije, se lahko za nakup soula odloči kdorkoli. Nekdo išče malega enoprostorca, poizveduje za dovolj visokim vozilom, želi malo bolj robusten ali celo terenski videz, hoče petvratno kombilimuzino v spodnjem razredu … pa se mu v srce usede ta kia. No, ni vse v duši, tudi racionalnost spada k tej izbiri, saj sedemletna garancija tudi nekaj pomeni.

Primerna cena

Dobrih 16 tisočakov za testno različico z izbrano opremo za bodočega kupca ni pretirana cena. Tekmecem, ki smo jih našteli pri "bencinskem" testu, bi lahko dodali dvopogonsko različico Nissanovega juka, ki tudi zna pihati na dušo. Te lastnosti v tolikšni meri sicer nima dacia duster, vendar nanjo vseeno ni treba gledati preveč zviška. Za nižjo ceno ponuja tudi štirikolesni pogon, pravo cenovno nasprotje pa predstavlja yeti.