Zgodba Kranjčana, ki se je posvetil miniaturam in nostalgičnim fičkom

Fičo je bil vsejugoslovanski projekt, za tretjino smo bili zaslužni tudi Slovenci

Zastava 750 ali priljubljeni fičo je bil eden izmed ključnih avtomobilov povojne Jugoslavije, ki je skrbel za motorizacijo v domala vseh republikah nekdanje skupne države. Čeprav so ga izdelovali v Kragujevcu v Srbiji, je bil fičo v resnici vsejugoslovanski projekt. Velik del, po nekaterih ocenah tudi tretjino, so zanj prispevali slovenski dobavitelji. Zato je fičo danes spet vse bolj priljubljen nostalgični simbol, ki tudi Slovence – na naših cestah vozi več kot dvesto originalnih fičkov – starodobnikov, spominja na mladost ali pa na čase, ki jih sami niso nikoli izkusili.

"Fičo mi pomeni več kot helikopter ali ferrari!"

Zastava je v Kragujevcu uradno izdelala 923.487 fičkov. Letos bo avtomobil praznoval svojo šestdesetletnico. Prvi je s proizvodnega traku v Kragujevcu zapeljal 15. oktobra leta 1955, kar je bilo dober mesec po tistem, ko se je v Sloveniji rodil Jože Hribar.

Zato ne preseneča, da je pred njegovo hišo v Kranju parkiran izvirni in seveda še vozni fičo. Na števcu kilometrov je številka dobrih 94 tisoč in za Hribarja je fičo še vedno avtomobil, s katerim se rad zapelje, v katerem ima še vedno pravico pokaditi cigareto, v katerem sploh ni varnostnih pasov in pred odhodom od doma nikoli ne ve, ali bo motor sploh vžgal. Zato ga pred svojo hišo, na manjšo klančino pred garažo, vedno parkira vzvratno.

"Fičo predstavlja veliko nostalgije. To je bil naš prvi družinski avtomobil, z njim sem tudi dobil vozniško dovoljenje. Tudi moje prve ljubezni so povezane s fičkom. Take zgodbe ne moreš pozabiti. Fičo mi pomeni več kot helikopter ali ferrari," pravi njegov lastnik.

Devetinpetdesetletnega Hribarja posredno pozna vsak, ki je v rokah kdaj že držal katero izmed avtomobilskih miniatur. Leta 1991 je začel v Sloveniji prodajati miniature znamke Burago, ki so jih takrat prodali tudi pol milijona na leto. Toda kupci so hoteli še kaj bolj posebnega, tudi sam Hribar, ki samega sebe označuje kot jugonostalgika, pa je načrtoval bolj slovensko oziroma jugoslovansko tematiko miniatur. Takrat se je rodil njegov miniaturni fičo.

Slovenske miniature fičkov izdelujejo Kitajci, naročajo pa tudi Čilenci, Ukrajinci …

"Njegova miniatura se je rodila ob 30-letnici revije Avto Magazin, takrat smo ga izdelali na osnovi modela italijanskega proizvajalca Bruma. Ta je bila zelo draga miniatura, kupci pa so želeli cenejši model. Zato smo skupaj z Zastavo odločili, da bomo miniaturo pod svojo blagovno znamko izdelovali na Kitajskem," se spominja Hribar.

Ustreznega partnerja na Kitajskem je našel v tovarni Hongwell, ki je specializirana za proizvodnjo kakovostnih zbirateljskih, a še vedno dovolj poceni miniatur. Po številnih slikah in skicah so najprej izdelali plastične vzorce v razmerju 1 : 10, nato urejali vse popravke in v letu in pol prišli do prave avtentične miniature ter ustreznega orodja za izdelavo. To je leta 2001 uradno podprla Zastava, s katero je Hribar tudi podpisal neomejeno ekskluzivno pogodbo.

"Naš dolgoročni cilj je, da bi izdelali toliko miniatur, kot je Zastava izdelala pravih fičkov. Torej slab milijon. Do zdaj smo jih izdelali približno slabo polovico. Fičke je uradno vozilo več kot deset milijonov takratnih Jugoslovanov. Poznani so bili po vsem svetu. Prva naročila zanj sem dobil iz Ukrajine, pozneje so miniaturo kupili tudi v Čilu," razlaga Hribar.

Kako obdržati pravo zbirateljsko kakovost in obenem še dovolj konkurenčno ceno?

Kranjski mojster avtomobilskih miniatur poudarja, da je na trgu težko ostati konkurenčen. V prodaji je danes preprosto dobiti podobno velike plastične modelčke, ki marsikje ne stanejo niti tri evre. Sam noče iti v smer tako široke proizvodnje in spuščanja cene, saj hoče zavoljo ohranjanja tehnične kulture obdržati tudi zahtevano zbirateljsko raven svojih miniatur.

"Naš fičko ima 50 sestavnih delov, od 15 do 20 detajlov. Fičku se odpirajo vrata, motor z odpiranjem pokrova pa je imela le prva različica iz italijanskega Bruma. Toda taka podrobnost bi danes miniaturo podražila še za en evro. Naprej hočemo uresničiti zbirateljsko zgodbo. V prihodnosti bomo morda izdelali tudi fička iz plastike, ki bi v trgovini lahko stal tudi le tri evre, a za zdaj to niso naše ambicije. Treba je bilo sprejeti tudi kompromis med detajli, kakovostjo in še vedno sprejemljivo ceno. Na trgu so danes miniature, ki niso primerne niti za igračo, kaj šele za zbiratelje. Raje še 50 let prodajamo letno po deset tisoč miniatur, kot da bi jih na silo prodali milijon," poudarja Hribar.

Boj s kitajskimi kopijami, ki se požvižgajo na licence in druge pravice

Tudi Hribar in njegovi otroci pa so se morali na trgu spopasti s cenenimi kitajskimi kopijami. Kitajci pač ne kopirajo le čisto pravih avtomobilov, temveč tudi njihove miniature. Tovarna Hongwell je hotela po Hribarjevem modelu in orodju izdelati še svojo bistveno cenejšo različico.

Ta ni bila zastava 750, temveč podobni fiat 600. Nanj so nalepili Fiatove logotipe, na spodnji strani miniature pa "pozabili" na napise Zastava in Hribarjeve zaščitne prodajne znamke. Ko je tovarno prek pravnega pisma opozoril na nedopustno ravnanje, so proizvodnjo nemudoma ustavili. Hribar poudarja, da ima sam za miniaturo fička licenco Zastave, številni pa danes izdelujejo miniature vozil brez ustreznega licenčnega dogovora s proizvajalcem.

Toda na take težave Hribar vselej pozabi, ko zapusti svoj svet miniatur in se na domači ulici spet usede v čisto pravega fička.

"Nacionalno, ekonomsko in politično je bil velika ikona. Vsako leto jih je v Sloveniji registriranih več. Pred leti smo na Ptuju zbrali več kot 200 vozil, a v resnici jih obstaja še več. Ob 50-letnici proizvodnje v Kragujevcu je bilo okrog 80 odstotkov fičkov še vedno v vsakodnevni uporabi, pri nas pa so fički seveda starodobniki."