Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Petek,
26. 2. 2016,
13.36

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

reli

Petek, 26. 2. 2016, 13.36

7 let, 12 mesecev

Kako je Idrijčan po več desetletjih v Sloveniji spet naredil dirkaškega fička

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Fičo je bil najpogostejši dirkalni avtomobil nekdanje Jugoslavije. Z njim je pred 29 leti dirkal tudi Andrej Mrak. Idrijčan je danes pri svojih 53 letih spet sestavil dirkaškega fička.

Serijskega fička so mu prijatelji podarili za 50-letnico

Ko je obrnil ključ in s tem zbudil 850-kubični motor z dodatnimi petimi "konji" in oba merilnika na armaturni plošči – tako originalnega iz leta 1985 kot moderni digitalni merilnik vrtljajev motorja –, se je fičko zdrznil in glasno zaropotal.

Za njegovim volanom se je kar malo navihano zasmejal danes 53-letni Andrej Mrak. Je slovenski avtomobilski zanesenjak, ki je po več desetletjih izdelal prvega dirkaškega fička v Sloveniji. Leta 1987 je s podobnim fičkom, ki je imel za povrhu še skoraj enako pobarvano karoserijo, odpeljal svoj prvi reli v življenju. Na takratnem reliju Saturnus je s škripajočimi pnevmatikami odbrzel tudi skozi oster levi ovinek hitrostne preizkušnje prek Vojskega, ki pelje neposredno mimo njegovega doma.

"Znancem sem večkrat govoril, da bi rad na stara leta pripravil starejši avtomobil in morda s starodobnikom odpeljal celo kakšen reli. Otroci in prijatelji so mi za mojo petdesetletnico na Krasu kupili dobro ohranjenega fička. Dobil sem ga, da ga predelam v dirkalni avtomobil. Zdaj je pripravljen," pravi Mrak, ki je večino dela opravil sam in fička obnovil ter predelal v približno letu in pol intenzivnega dela.

Svojo katrco je raje zamenjal za očetovega fička

Priznava, da so bili nedavni prvi preizkusni kilometri polni spominov. Sprva so še nagajali volanski obroč in zavore, a Idrijčan se je v mislih vseeno preselil nazaj v obdobje, ko je kot 25-letnik s takim avtomobilom po domačih cestah vozil svoje prve relije. Fičo je bil takrat jasna izbira za skoraj vse začetnike. Predstavljal je najcenejši dirkalni avtomobil in zaradi množičnosti zagotavljal odlično sredino za uveljavljanje ter učenje.

"Oče je delal v rudniku v Velenju in je kupil novega fička. Sam sem si kupil katrco, ki je bila takrat že kar luksuz. Toda ko sem začel obiskovati relije, me je očetov fičko vse bolj zanimal. Ponudil sem mu menjavo, da on vzame mojo katrco, jaz pa njegovega fička. Strinjal se je in tako sem dobil svoj prvi dirkalni avtomobil. Nekoliko smo ga le zavarili, otrdili podvozje in vgradili za današnje razmere preprosto varnostno kletko. Tudi dirkaški sedež smo naredili kar doma," se spominja Mrak.

Pri tem ne pozabi omeniti, da je bil fičko priročna izbira tudi zato, ker si lahko z njim dirkal in se z njim obenem vozil v službo. Tudi njemu je služil za vse mogoče poti.

Če bi le našel ženske nogavice, bi pred 29 leti končal svoj prvi reli

Prvega relija kajpak ne bo nikoli pozabil. Saturnus je bil takrat na vrhuncu svoje slave in odmevnosti. Prvi del je potekal ponoči v okolici Idrije, Žirov, Hrušice in Vojskega. Čeprav je v njegov domači kraj takrat reli pripeljal prvič, so bile ob cestah nepregledne množice ljudi, lokali v Idriji pa odprti do četrte ure zjutraj.

Na vratih domače garaže ga na ta nastop spominja tablica s številko 90, ki jo je imel takrat na svojem dirkaškem fičku. Ta je zdržal vse napore okrog 50 kilometrov dolge hitrostne preizkušnje od Idrije, prek Vojskega do Cola nad Ajdovščino, a kljub odličnemu debiju se je nastop zanj končal žalostno.

"Na nekaterih hitrostnih preizkušnjah sem dosegal čase v prvi polovici skupne uvrstitve, tudi v svojem razredu sem bil kar visoko. Konkurenca je bila močna, številčna in izenačena. Če si se kot novinec peljal v prvi peterici, je bilo že odlično. Žal mi je tik pred ciljem v Portorožu strgalo oba jermena. Ostal sem brez hlajenja in sem moral parkirati ob cesti. Žal ni bilo tam nobenega gledalca, da bi lahko namesto jermena uporabili del oblačila, morda ženske nogavice ali kaj podobnega."

Fičo je bil avtomobil znamenite nacionalne klase, po kateri so posneli tudi celovečerni film

Ob koncu leta 1987 je fičku v reliju potekla homologacija in avtomobil, ki je skrbel za avtomobilizacijo nekdanje Jugoslavije in je predstavljal tudi najbolj množičen dirkaški avtomobil tako na relijih kot na gorskih- in cestnohitrostnih dirkah, se je z relijev moral posloviti. Bil je ključno vozilo tako imenovane nacionalne klase, v katero so spadali doma izdelani avtomobili. Dirkaški fičo je bil tudi eden glavnih junakov filma Nacionalna klasa iz leta 1979.

Mrakov fičo je predelan v skladu z obstoječo prakso. Dobil je varnostno kletko, ki je seveda že precej boljša, kot je bila v uporabi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Motor je dobil dodatnih pet "konjev", menjalnik je štiristopenjski in je ostal serijski. Nekoliko trše je podvozje. Notranjost je zelo lično urejena, dirkaško špartanska. Mrakov dirkaški fičo tehta 640 kilogramov.

Gume bodo serijske, saj dirkaških z dimenzijami za fička ni

Gume na dirkalniku bodo serijske, saj pravih dirkaških za fička ni mogoče dobiti. V Sloveniji je zanj mogoče dobiti 12-palčna kolesa s širino 135 milimetrov, a ker avtomobil omogoča največjo širino 145 milimetrov, je moral Mrak ponje v Avstrijo. Tudi v preteklosti dirkaških gum za fička seveda ni bilo, na makadamskih cestah so uporabljali kar zimske pnevmatike.

"Fičo ima dobro lastnost, da zdrsne nadzorovano. Ker ima pogon na zadnji kolesi, je predvsem na bolj drsečih ali celo makadamskih cestah tudi precej atraktiven. Kljub preprostosti zagotavlja precej dober oprijem tudi na sprednjih kolesih, ko zaviješ v ovinek. S serijskimi pnevmatikami je mogoče prav tako dobro peljati, le navaditi se moraš na to in vsak ovinek začeti že malo prej kot z dirkalnimi," smeje razlaga Mrak.

Zakaj je streha bela in kako je izbral svojega sovoznika?

Tako kot pri izbiri avtomobila tudi pri sovozniku in barvni shemi fiča Mrak ničesar ne prepušča naključju. Bela streha, kakršno je imel tudi na prvem reliju pred 29 leti, ga opominja na nezgodo z zadnjega testa pred relijem. Takrat se je blizu doma prevrnil, nekaj bušk pa so skrili z novo plastjo bele barve na sicer povsem oranžnem fičku. Enaka barvna kombinacija bo avtomobil predstavljala tudi danes.

"Sovoznik Darko Vončina je od mene mlajši 14 let. Ko sem sam v mladosti pripravljal fička, sta z bratom s kolesom ves čas hodila k meni. Seveda sem ga nekajkrat peljal z dirkalnikom. Ko je njegova mama to videla, mu je za nekaj časa prepovedala odhode k meni. Zato sem danes vlogo sovoznika najprej ponudil prav njemu, ki je bil moj navijač že kot najstnik," pojasnjuje Mrak.

Ne spreglejte