Flying Bulls nad Mariborom: akrobacije helikopterjev in starih ameriških lovcev

V Mariboru klasika polstoletne letalske zgodovine

Nebo nad mariborskim letališčem Edvarda Rusjana je bilo kot gledališki oder, na katerem igrajo letalsko klasiko. Kot da bi časovni stroj na eno vzletno-pristajalno stezo in ploščad pod kontrolnim stolpom uspel združiti pol stoletja letalske zgodovine, ki je istočasno v zrak pripeljala znamenite bombnike druge svetovne vojne in vojaške lovce, ki so braniki evropskega neba danes.

Zagotovo več tisoč ljudi je opazovalo sprva nerodno kihanje vsaj 60 let starih motorjev, ki so kmalu po zagonu spustili goste oblake sivega dima, nato pa prostor okrog letališča napolnili z ubrano melodijo motorjev in se suvereno dvignili v zrak. Mariborsko letališče je tako z vidnim zagonom, ki mu ga je prinesla tudi uvedba rednih potniških linij, s prihodom svetovno znane avstrijske letalske zasedbe Flying Bulls doživelo večdnevni letalski spektakel in živi muzej del letalske (in svetovne) zgodovine.

Nezanemarljivo je namreč dejstvo, da so bila ta letala med ključnimi dejavniki zavezniške zmage v 2. svetovni vojni in da danes, zahvaljujoč požrtvovalnosti mehanikov in sredstvom vlagateljev, na evropskem nebu živijo svojo drugo pomlad.

Kdo so Flying Bullsi?

Flying Bullsi so seveda del velikega koncerna Red Bull, ki si ga je zamislil marketinški guru in njegov ustanovitelj Dietrich Mateschitz. Kot velik ljubitelj letal, predvsem tistih starih, je v začetku 90. let podprl idejo nekdanjega linijskega komercialnega pilota Sigija Angererja, ki je v ZDA kupil dve stari letali (north american T-28B trojan in chance vought F4U-4 corsair), ju obnovil in začel izvajati letalske šove.

S podporo Mateshitza je projekt seveda dobil velik zagon in se iz Innsbrucka leta 1999 tudi preselil v znamenita Hangarja 7 in 8 v Salzburgu. Takrat so tudi uradno ustanovili družbo Flying Bulls. Skupina letal in najboljših pilotov – med njimi so tako nekdanji vojaški piloti kot tudi testni pilot Eurocopterja, večina med njimi pa se je s svojim renomejem že usedla v praktično vse omembe vredna starodobna letala – je danes v prvi vrsti izpolnitev Mateschitzevega sna in njegov osebni oglaševalski pano.

Flying Bullsi vsako leto nastopijo na okoli 60 prireditvah, med njimi so tako letalski šovi kot tudi dirke svetovnega prvenstva Red Bull Air Race. Konec maja jih bomo videli tudi v Rovinju na Hrvaškem.

V Mariboru so se naučili in tudi prikazali povsem nov manever

Piloti so v Mariboru v zadnjih dneh pripravljali program za svoje letošnje nastope, poleg tega pa so morali tudi prepričati nadzornika Bernda Piffa, da vsem pilotom sploh podeli zahtevano potrdilo za sodelovanje v formaciji Flying Bulls. Osmim pilotom, ki so sodelovali v Mariboru, ga je uspelo prepričati.

Prvič so preskusili tudi tako imenovani "barrel roll". To je vrtenje letal okrog vzdolžne osi s stalno pozitivno obremenitvijo.

"Pri tem manevru je lockhead P-38 lightning vodja formacija, oba alpha jeta sta na krilih, corsair pa leti zadaj. To je povsem nov element, ki smo ga začeli pripravljati in izvajati šele v zadnjih dnevih med treningom v Mariboru. Naredili smo velik napredek, zato ga bomo vključili v naš program. V Mariboru smo torej videli njegovo svetovno premiero," nam je povedal Philipp Haidbauer, pilot v enem izmed obeh alpha jetov, ki je bil v Mariboru tudi vodja celotne formacije.

Vsa štiri letala so skupaj v formaciji letela le v prvem delu predstave, nato sta se oba alpha jeta ločila in v nadaljevanju izvedla lasten program. Haidbauer nam je razkril, da znašajo obremenitve na pilota v skupnem delu formacije okrog 3 G, pozneje pa se dvignejo do okrog 5,5 G. Vrhunski piloti so kajpak navajeni še na bistveno večje obremenitve (na dirkah Red Bull Air Race je največja dovoljena obremenitev 10 G).

"Telo mora biti nanje navajeno, saj lahko le tako elemente formacije izvedemo natančno in varno ter jih izvajamo tako blizu tal," pravi Avstrijec.

Kako držati skupaj formacijo lovca druge svetovne vojne in modernega jurišnika …

Haidbauerjeva naloga je zahtevna prav zaradi velike raznovrstnosti letal v isti formaciji. Letala ne prihajajo le iz povsem različnih obdobij, so tudi aerodinamično povsem drugače zasnovana in imajo zato zelo različne zmogljivosti.

"Če sta v formaciji le dva alpha jeta, je moja naloga dejansko precej preprosta. S pilotom drugega letala sva bila sodelavca že v avstrijski vojski. Odlično se poznava, saj sva že v preteklosti letela v številnih formacijah. Pri Red Bullu pa so nekaj povsem novega formacije, kjer smo piloti alpha jetov združeni s pol stoletja starimi letali. Njihove aerodinamične lastnosti in zmogljivosti je skoraj nemogoče primerjati. To je tudi najtežji del naših formacij, da formacijo držim skupaj," je nadaljeval avstrijski pilot.

Pustil službo pri avstrijskih zračnih silah, danes leti le še za družbo Dietricha Mateschitza

Razkril nam je še, da je začel leteti pred desetimi leti. Takrat se je pridružil avstrijskim zračnim silam. Leta 2008, ko je letel z atraktivnim dvokrilnikom boeingom PT-17 stearmanom, je bil prvič del ekipe Flying Bulls.

"Z njim sem dejansko kot 'freelancer' že izvajal zračne šove za Red Bull. Teh šovov in poletov je bilo nato vse več in več. Začel sem leteti tudi z letalom DC-6, lovci alpha jeti, manjšimi akrobatskimi letali in podobno. Na eni točki sem se moral odločiti in tako sem pred dvema letoma in pol zapustil zračne sile in se pridružil Red Bullu. Zdaj letim le še na šovih in preostalih dogodkih ter opravljam še posamezne poslovne polete po naročilu družbe," je še dodal pilot iz Salzburga.