Ekologija s figo v žepu, slovenske ceste pretresla afera avtošole

Spomladanski vrtinec bleščeče pločevine se je vrtel okoli velikih treh

Vsakoletni znanilec avtomobilske pomladi je seveda mednarodni salon v Ženevi. Ta letos ni postregel z nepregledno množico svetovnih avtomobilskih premier. Znova pa je pokazal, da za elito ni krize.

Še več, na razstavišču Palexpo je bilo letos še kako očitno, da tehnične bisere najbolj razvajeni bogataši ne kupujejo le z motivom obogatitve domače zbirke in krepitve ega. Na ekskluzivno maloserijsko elito vse bolj gledajo tudi skozi perspektivo "biznisa". Takšen avtomobil je namreč naložba. Da pa ti avtomobili ne bi izgubljali vrednosti oziroma da bi ta celo raste, morajo biti zelo redki.

Dejansko so letošnji avtomobilski šov v Ženevi ukradli trije ultradragi superšportniki: lamborghini veneno, McLarnov P1 in seveda najbolj divji, pravi alfa vranec med vsemi vranci iz Maranella, laferrari.

Leto, ko so bencinski in električni konji stopili v zavezništvo pri lovu na rekorde

Tudi dojemanje avtomobilske ekologije je letos bolj kot kadarkoli prej postalo večplastno.

Spokojnost električne vožnje je kljub eko trendom pač potrebovala bencinski aktivator in zeleno prihodnost so zato v svoje roke in na svoj način vzeli tudi najbogatejši.

Pold tega je seveda kombinacija elektromotorja in dvanajstvaljnika oziroma osemvaljnika s turbom. V zeleno bitko v zelenem peklu za lovoriko najhitrejšega s posluhom do okolja se je po ženevskem obračunu med McLarnom in Ferrarijem jeseni podal še Porsche.

Inženirji iz Stuttgarta so na salon v Frankfurt namreč pripeljali zver, ki do stotice potrebuje le 2,8 sekunde, a 100-kilometrsko razdaljo lahko prevozi le s 3,3 litra goriva. Prihod letošnjega še tretjega hibridnega superšportnika, porscheja 918 spyder, pa je zelo pomemben tudi, kar zadeva krepitev ugleda slovenskega gospodarstva kot pomembnega dobavitelja evropske avtomobilske industrije.

Idrijska Hidria je namreč razvila enega od dveh elektromotorjev, vgrajenih v porscheja 918 spyder.

Slovenski elektrošok v Monte Carlu

Spomladi smo bili priča tudi pravemu slovenskemu elektrošoku, ki je dobesedno šokiral avtomobilsko industrijo. Slovenski avtomobilski vizonar Andrej Pečjak je s sovoznikom Fredericom Mlynarzickom v svoji električni dacii sandero na 14. reliju Monte Carlo des Enegies Nouvelles osvojil skupno zmago v porabi in prvo mesto med električnimi vozili. Za seboj je pustil celo teslo Elona Muska.

Leto, ki mineva, si bomo zapomnili tudi po napovedi, da bodo Ferrari, McLaren, Porsche, Lamborghini ..., v Sloveniji dobili hudega konkurenta. Andrej Pečjak po spomladanski zmagi namreč ni zaspal, temveč moči združil s ptujskim konstruktorjem Tuškom.

Napovedala sta razvoj superšportnega avtomobila s hibridnim pogonom, ki bo kos zgoraj omenjeni zeleni eliti.

Prihodnost brez krvavih cest, voznik bo volan kmalu lahko prepustil čipom in senzorjem

Leto 2013 je nedvomno prelomno, kar zadeva pametne avtomobile. Zdaj je že jasno, da bodo v prihodnosti avtomobili vozili nas, zato bo promet varnejši! To že zdaj omogočata napredna tehnologija sodobne avtomobilske pameti in komunikacijska povezanost avtomobilov v internetna omrežja prihodnosti.

Izziv avtopilota oziroma avtonomne vožnje brez posredovanja voznika so sprejeli praktično vsi največji avtomobilski proizvajalci.

Mercedes-Benz je po poti, ki jo je pred 125 leti, avgusta 1888, za promocijo sposobnosti avtomobila v primerjavi s konjsko vprego prevozila žena Carla Benza, Bertha Benz, tokrat poslal svojo admiralsko ladjo brez voznika za volanom.

Mercedes-benz S 500 intelligent drive je tako stokilometrsko razdaljo od Mannheima do Pforzheima povsem avtonomno z uporabo avtopilota prevozil v odprtem prometu.

Svoj veliki pilotni projekt, s katerim postavlja nov mejnik v razvoju mobilnosti, pa je letos napovedal tudi Volvo. Na ulice Göteborga in ceste, ki ga obkrožajo, namreč pošilja 100 avtomobilov, zmožnih vožnje brez voznika.

Kruta resnica avtomobilske ekologije

V letošnjem letu so maske dokončno padle, tudi kar zadeva pojem trajnostne mobilnosti, podkrepljene s konkretnimi številkami oziroma grami. Dejstvo je, da so avtomobilske milijarde ta hip očitno še vedno precej pomembnejše od okolja. To je na salonu v Frankfurtu jasno povedala tudi nova stara nemška kanclerka Angela Merkel.

Evropa je popustila pod pritiski nemške avtomobilske industrije, saj so okoljski ministri EU prestavili glasovanje glede dogovora z Evropskim parlamentom o uredbi o znižanju izpustov novih osebnih avtomobilov.

Jasno je, da se meja dovoljenih izpustov za nove avtomobile, ki znaša 95 gramov CO2 na kilometer, odmika od leta 2020, ko naj bi začela veljati nova okoljska uredba.

V poletni pripeki je izbruhnila avtomobilska klimatska vojna

Avtomobilski proizvajalci so meče letos prekrižali še zaradi ene okoljske uredbe. Ta zapoveduje, da morajo do leta 2017 evropski avtomobilski proizvajalci klime opremiti s hladilnim sredstvom, ki bo imel nižji toplogredni učinek.

Rešitev težave – novi hladilni plin R1234yf – sta ponudila dva ameriška giganta, koncern DuPont in skupina Honeywell. Oba ameriška proizvajalca sta seveda zaščitila patent, kar pomeni, da edina na svetu ponujata ta produkt. Hitro se je oglasil nemški trojček – Mercedes-Benz, Audi in BMW – ter novi plin zaradi manj stabilnih molekul označil kot prenevarnega za vgradnjo.

A bolj kot varnost naj bi bilo jedro spora dejstvo, da dobavitelja novega plina tega prodajala po bistveno višji ceni, kot proizvajalci plačujejo stari plin.

Ameriški trg je popolnoma okreval, Evropa se še bori, a optimizem je zavel

Leto 2013 je prelomno, tudi kar zadeva vpliv gospodarske krize na svetovni avtomobilski trg. Ameriški trg je dokončno izšel iz primeža krize, saj so Američani letos skupaj pokupili okoli 15,7 milijona vozil.

Ameriški avtomobilski gigant General Motors ocenjuje, da bo letošnja prodaja v ZDA znašala 16 milijonov vozil, kar avtomobilsko industrijo vrača v dobre stare čase pred zadnjo veliko krizo. Rast kitajskega avtomobilskega trga, ki je največji na svetu, se je sicer nekoliko upočasnila, vendar naj bi do leta 2020 v povprečju letno še vedno znašala osem odstotkov.

Na stari celini smo prve pozitivne premike na trgu zaznali šele jeseni. Od letošnjega septembra evropski avtomobilski trg raste že tretji mesec zapored, prodajne številke pa se dvigajo tudi v Sloveniji. V EU je bilo novembra registriranih nekaj manj kot 940 tisoč novih avtomobilov, kar je 1,2 odstotka več kot novembra lani.

Kitajci so na testih Euro NCAP prvič osvojili vseh pet zvezdic in iz pepela vzdignili Saab

Svoj pohod je letos nadaljevala tudi kitajska avtomobilska industrija, ki še naprej skrbno načrtuje nadaljevanje globalne širitve na ključnih trgih avtomobilske industrije. V igri so seveda tudi prevzemi tujih podjetij. Vse več je kupčij z velikimi avtomobilskimi imeni Evrope.

Changan Automobile, novo kitajsko podjetje na sceni, je v Frankfurtu na primer napovedal, da namerava do leta 2020 zunaj kitajskih meja prodati že 400 tisoč vozil. Evropo pa želi prepričati z uglednimi partnerji.

Res je, da se je do zdaj še vsak poskus kitajskega prodora v Evropo končal s preizkusom varnosti. A qorosu je kot prvemu kitajskemu proizvajalcu prav letos uspel veliki met. S pomočjo evropskih strokovnjakov, ki jih je zaposlil, je preskočil še to pomembno prepreko! Euro NCAP je namreč varnost modela 3 ocenil s petimi zvezdicami. Michiel van Ratingen, sekretar Euro NCAP, je ob tem celo poudaril, da se je qoros izkazal v vseh pogledih.

Po dveh letih ustavitve proizvodnje zaradi bankrota pa je proti koncu leta veliki dan znova dočakal tudi Saab. Pod novim kitajskim lastnikom so v tovarni Trollhatten na Švedskem znova zabrneli stroji. "Sem ponosen in vesel," je dejal Kai Johan Jiang, švedsko-kitajski poslovnež, ki je ustanovil konzorcij National Electric Vehicle Sweden (NEVS), ki ima v lasti Saab. Že prihodnje leto naj bi začeli proizvajati tudi prve električne avtomobile. Solastnik NEVS, investicijski del kitajskega pristaniškega mesta Qingdao, pa je že podal prvo naročilo za 200 električnih saabov.

PSA zaprl legendarno tovarno, Chevrolet Evropi pomahal v slovo

Kako težak in nepredvidljiv je avtomobilski kruh, so letos znova občutili tudi zaposleni v koncernu PSA. Vrata je v predmestju Pariza zaprla tovarna, v kateri so naredili več kot 8,5 milijona vozil. S proizvodnih linij legendarne tovarne Aulnay je namreč zapeljal zadnji citroën. Tudi zaradi tega in vprašljivo uspešnega prestrukturiranja koncerna pa prvi mož francoskega avtomobilskega velikana PSA Peugeot Citroën Philippe Varin, ki bo prihodnje leto svoj položaj zapustil, vendarle ne bo dobil 21 milijonov evrov pokojnine.

V končnici leta je kot strela z jasnega udarila tudi vest, da evropsko zgodbo končuje Chevrolet. V General Motorsu so svojo odločitev pojasnili s tem, da se je poslovni model spoprijemal s številnimi izzivi, ki so jih krojile predvsem še vedno zelo zaostrene gospodarske razmere na stari celini. Ključni koncernski igralec v Evropi tako ostaja Opel, prihaja pa premium Cadillac.

Umik Chevroleta utegne močno vplivati tudi na slovensko gospodarstvo. Koper je praktično glavna evropska vstopna točka za vsa Chevroletova vozila, ki se proizvajajo v Južni Koreji in na evropski trg pridejo iz korejskih pristanišč Inčon, Busan in Gunsan. Chevrolet je v Luki Koper zakupil tudi kar 4.000 od 6.000 razpoložljivih pokritih parkirnih prostorov v novi moderni garaži. Vprašanje je torej, kdo bo po Chevroletovem umiku zasedel prostor v Luki Koper.

Slovenija avtomobilsko leto podčrtala tako, kot zna najbolje, z afero!

Kar zadeva domače avtomobilsko leto, imamo seveda kaj pokazati. Slovenski avtomobilski grozd združuje 64 podjetij in institucij, ki imajo letno 3,3 milijarde evrov prihodkov. Levji delež te vsote, 80 odstotkov, ustvarijo z izvozom.

Akrapovič se prvič kot dobavitelj izpuha za avtomobilski dirkalnik odpravlja na Dakar, Adria Mobil še naprej pobira nagrade in je kljub krizi na začetku leta pogumno napovedala prodajo okoli 8.000 počitniških vozil, tu je še Cimos, ki je sodeloval v razvoju BMW električne serije i, pa Hidria, ki ni podpisana samo pod porscheja 918 spider, saj sodeluje pri razvoju hibridnih in električnih vozil koncerna Daimler, na novega twinga in električno prihodnost so se z naložbami v razvoj pripravili tudi v Revozu, nove elektromotorje z več kot 90-odstotnim izkoristkom razvija Letrika.

A vse te podatke uspešnih podjetij, ki predstavljajo rt dobrega upanja za našo državo, je zasenčil veliki pok afere leta. Eksplozija avtošole je raznesla temelj slovenske prometne vzgoje. Policija je zaradi zlorab v avtošolah novembra ovadila 26 ljudi. Več tisoč voznikom, ki so kupili izbris kazenskih točk in nova vozniška dovoljenja, pa se očitno ni treba bati, saj jim policija dejansko ne more odvzeti vozniškega dovoljenja. Žalostno, vendar resnično.

Za piko na i domačemu avtomobilskemu letu pa je poskrbela vlada z dražjimi vinjetami in novim razredom, določenim s famozno višino 1,30 metra nad prvo osjo.