Nemcem s tem prekrškom pol milijona, Slovencem drobiž

Letos jeseni bosta minili dve leti od spremembe zakona vzpostavitve tako imenovanega reševalnega pasu na avtocestah in hitrih cestah, ko se tam začne zgoščevati promet in obstaja nevarnost zastojev. Zakon je oktobra leta 2017 natančno določil, kako se morajo razporediti vozila in kako naj omogočijo prehod intervencijskih vozil, obenem pa predvidel tudi globe za kršitelje zakona. Položaj na avtocestah se je v zadnjih letih ob zastojih močno izboljšal, a se občasno še vedno pojavi zelo neučinkovito razvrščanje in s tem močno oteženo reševanje.

Nemčija proti Sloveniji: globe primerljive, število prekrškov ne

Primerjava Slovenije in Nemčije pokaže, da so zagrožene globe precej primerljive. Razlika sta dve kazenski točki in enomesečna prepoved vožnje, ki jih prekrškar dobi v Nemčiji. V Sloveniji znaša globa 200 evrov, v Nemčiji pa znašajo (odvisno od posledic dejanja) od 200 do 320 evrov.

Večje razlike so v izrečenih prekrških. V Sloveniji je bilo lani takih primerov osem, v resda precej večji Nemčiji 2.400. To pomeni vsaj 480 tisoč evrov, ki so jih neprevidni vozniki vplačali v državno blagajno.

Anže Albreht je prostovoljni gasilec iz Logatca, ki je pred leti začel s kampanjo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah. Foto: Gašper Pirman

Pobudnik kampanje: Policija je očitno kadrovsko prešibka za resnejši nadzor

"Osem izdanih plačilnih nalogov na leto je absolutno premalo. Moje stališče je, da je predpisana globa dovolj visoka, težavo vidim predvsem v tem, ker po mojem mnenju policija preprosto nima dovolj kadra, da bi plačilne naloge v resnici kdo pisal na terenu. Bi pa po mojem mnenju lahko v zastoj poslali policijsko patruljo, opremljeno s kamero, in tiste, ki se ne razvrščajo pravilno, kaznovali na podlagi posnetkov," je položaj komentiral prostovoljni gasilec Anže Albreht, ki je pred leti začel izjemno uspešno kampanjo ozaveščanja o koristih reševalnega pasu.

K njegovi kampanji so pozneje pristopile tudi uradne institucije, kot sta Dars in Agencija za varnost v prometu, vrhunec prizadevanj pa je bila sprememba zakonodaje na ministrstvu za infrastrukturo.

Najprej ozaveščanje in informiranje, zdaj brez represije ne gre

Albreht pravi, da je prvih šest let aktivnosti ozaveščanja podpiral načelo, da je treba ljudem najprej pokazati pravilne postopke.

"Bil sem proti represiji, danes bi si želel, da so kršitelji kaznovani, vozniki pa prek medijev obveščeni ne le o tem, kako in zakaj se je treba razvrščati na skrajne robove, temveč tudi o napisanih kaznih in 'pobranem' denarju. Nekatere pač spametuje le denar, nekaterih še na žalost ne. Stanje se sicer izboljšuje, toda zdaj prihajajo do izraza tisti preslabi posamezniki, vozijo se po sredini, izstopajo iz vozil, nekateri prevzemajo vlogo organov pregona in pešačijo po cestišču ter snemajo druge izkoriščevalce reševalnega pasu, celo obračajo in vozijo v nasprotni smer," dodaja Albreht.

V zastoju je voznik preprosto izgubil razsodnost, obrnil in se odpeljal proti izvozu. Poleg neposrednega ogrožanja življenj je tak voznik tvegal globo 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Pred dnevi je po internetu zakrožila fotografija avtomobila, ki je po reševalnem pasu vozil celo v nasprotni smeri avtoceste. V zastoju je voznik preprosto izgubil razsodnost, obrnil in se odpeljal proti izvozu. Poleg neposrednega ogrožanja življenj je tak voznik tvegal globo 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Na policiji nam neposredno niso povedali, ali so proti temu vozniku sprožili preiskavo.

"Policija sicer lahko začne postopek o prekršku, v katerem ugotavlja vse okoliščine prekrška in verodostojnost dokazov. Pri podaji prijave oziroma posredovanju posnetka ali fotografije je priporočljivo posredovati tudi zadostno količino podatkov o nepravilnem ravnanju voznika, da lahko prekrškovni organ policije na podlagi teh podatkov in ugotovitev odloči, ali so izpolnjeni pogoji za ukrepanje z izdajo odločbe o prekršku oziroma podaje obdolžilnega predloga na pristojno sodišče. V primeru, da se bo postopek odvijal pred pristojnim sodiščem, je v nadaljevanju postopka potrebno tudi pričanje očividca oziroma oškodovanca," razlagajo na slovenski policiji.