Ficko: Prometna varnost na državnih cestah bo letos slabša kot lani

Stanje državnih cest se namreč iz leta v leto poslabšuje, kar potrjuje tudi danes objavljena analiza EuroRAP-a Slovenija (evropski neodvisen program ocen varnosti cest za lansko leto), kjer so ocenjevalci AMZS-ja "posneli" stanje na kar štirih prometnicah: na hitri cesti med Razdrtim in Vrtojbo, ter glavnimi cestami G 1-1 Vič–Dravograd–Maribor, G2-103 med Peršati in Šempetrom na novogoriškem koncu ter glavno cesto G2-106 med Škofljico, Ribnico, Kočevjem in Petrino. Štaba: Ocenjene glavne ceste so katastrofa Analiza je pokazala, da je kar 91 odstotkov omenjene več kot 40-kilometrske vipavske hitre ceste ocenjene s štirimi zvezdicami od največ petih (dobro stanje prometnice), ključna pomanjkljivost ceste pa je, da nima odstavnih pasov, kar 85 odstotkov dolžine vseh treh omenjenih odsekov glavnih cest pa je ocenjeno le z eno ali dvema zvezdicama, kar je po mnenju vodje projekta EuroRAP Slovenija pri AMZS-ju Roberta Štabe katastrofa.

Pri nas naraščata motorizacija in promet V Sloveniji ni težava ugotoviti, kako v zelo slabem stanju je državno cestno omrežje, ampak je težavno dejstvo, da je denarja za obnovo in sploh vzdrževanje prometnic vse manj, kljub temu da imamo okoli 1,2 milijona registriranih avtomobilov, da stopnja motorizacije narašča in se je obseg prometa v preteklih petih letih povečal za okoli sedemdeset odstotkov, je danes povedal prvi mož državne direkcije za ceste Gregor Ficko.

Več kot polovica državnega cestnega omrežja v zelo slabem stanju, denarja za obnove pa vse manj Na državni direkciji za ceste ugotavljajo, da se stanje na 6.454 kilometrov dolgem omrežju državnih cest – glavnih in regionalnih – poslabšuje iz leta v leto. Slaba polovica cest je v solidnem stanju, več kot polovica tega cestnega omrežja pa je v slabem oziroma zelo slabem stanju, žalostno ugotavlja direktor direkcije za ceste Gregor Ficko. V preteklih petnajstih letih je bilo na državno raven prenesenih kar tisoč kilometrov lokalnih občinskih cest, seveda v zelo slabem položaju, denarja pa je vse manj tudi za najbolj osnovno vzdrževanje cestnega omrežja. Ficko: Slabo stanje cest tudi razlog za tragične nesreče Prav izjemno slabo stanje državnega cestnega omrežja, v Sloveniji niso redke črne točke oziroma črni cestni odseki, je večkrat razlog za prometno nesrečo s tragičnim koncem. Lani je na slovenskih cestah umrlo 130 oseb, letos pa bo prav zaradi slabšega stanja državnega cestnega omrežja prometna varnost še slabša, je prepričan Gregor Ficko.

Bi morali v pomanjkanju denarja znova uvesti namenski bencinski cestni vir – evrocent? Morda bi denar za sanacijo mreže državnih cest, številnim grozijo tudi plazovi, lahko našli s ponovno uvedbo bencinskega evrocenta, po zgledu nekdanjega avtocestnega tolarja, ki je bil namenjen za graditev omrežja avtocest in hitrih cest. Smo edina država, ki ne pozna namenskega cestnega vira, zagotavlja prvi mož državne direkcije za ceste Gregor Ficko. Nadomestilo, ki ga uporabniki namensko plačujejo pri registraciji vozila za uporabo cest, se od leta 2010 – po sprejetju "železniškega zakona" –večinsko namenja železniškim projektom. Lani je od okoli 108 milijonov evrov tako zbranih sredstev direkcija dobila le slabih 34 milijonov, letos bo morda dobila polovico, vse je odvisno od težav integralnega državnega proračuna, kamor se steka plačilo nadomestila pri registraciji.

Za sanacijo razmer bi letno potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov na letni ravni Za zagotovitev potrebnega in zakonsko določenega stanja državnih cest bi v prihodnjih 20 letih potrebovali od 320 do 350 milijonov evrov na letni ravni, vendar tega denarja ni v državnem proračunu in ga tudi ne bo, je realen Gregor Ficko. V obdobju 2003–2012 je bilo skupaj obnovljenih okoli 974 kilometrov mreže glavnih in regionalnih cest oziroma okoli 97 kilometrov na leto. Povprečna cena obnove kilometra državne ceste pa se vrti od milijona do poldrugega milijona evrov.