Noč, ko imate veliko možnosti, da naletite na nadzor

Foto: Shutterstock

Varne meje pitja alkohola ni in le trezen voznik je varen udeleženec v prometu, opozarjajo na agenciji za varnost prometa.

Alkohol kriv za vsako deseto nesrečo

Foto: Shutterstock

V letošnjem letu do konca maja po trenutnih podatkih beležimo skoraj 13 odstotkov manj prometnih nesreč, 62,5 odstotka manj smrti (trije umrli), 58,5 odstotka manj hudih telesnih poškodb (22 poškodovanih) in 13,3 odstotka manj lažjih telesnih poškodb (183 poškodovanih) zaradi alkoholiziranih povzročiteljev kot v enakem obdobju lani. Še vedno je skoraj vsaka deseta prometna nesreča povzročena pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti je letos v teh v prometnih nesrečah znašala 1,38 promila, v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,42 promila. Vzroki za smrtne prometne nesreče alkoholiziranih povzročiteljev so bili nepravilna stran/smer, neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje.

Od 14. do 20. junija 2023 bo potekala prva od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti so letos odredili 186.192 alkotestov, od tega jih je bilo 5.026 pozitivnih in 114 odklonjenih. Odredili so 628 strokovnih pregledov na droge, od tega jih je bilo 111 pozitivnih in 364 odklonjenih. Policisti bodo v času nacionalne preventivne akcije poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.

Tudi majhne količine alkohola so lahko usodne

"Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč v dovoljeni meji alkohola v krvi je lani v skoraj 300 prometnih nesrečah umrlo šest oseb, 32 je bilo hudo telesno poškodovanih, 122 pa lažje telesno poškodovanih. Lani so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 87 prometnih nesreč. Umrlo je 13 udeležencev oziroma dva več kot leto poprej, 28 je bilo hudo telesno poškodovanih. Delež umrlih zaradi teh povzročiteljev je bil v preteklem letu najvišji doslej, kar 17-odstoten. Od skupno 12 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč so bili trije sočasno tudi pod vplivom alkohola. Agencija za varnost prometa zato vedno znova poudarja, da alkohol in droge niso 'krivi' za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran ali pod vplivom drog poda v promet, za volan motornega vozila, krmilo motorja, kolesa, e-skiroja, in nesrečo povzroči," je povedala  mag. Simona Felser, v. d. direktorja agencije za varnost prometa. Več popitega alkohola = večjemu tveganju za nastanek nesreče. Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat!

V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 odstotkov vseh umrlih).

Odnos do alkohola in drog se za otroka začne oblikovati v družini. Lani je sedem mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let. Bil je pod vplivom alkohola in je prometno nesrečo tudi povzročil. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki začnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Varno domače okolje z zdravimi odnosi in odprtim pogovorom je za otroka in mladostnika zelo pomembno. Jasna sporočila staršev in skrbnikov vplivajo na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.

Agencija za varnost prometa ozavešča o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola z naslednjo videovsebino v čakalnicah ambulant zdravstvenih domov po Sloveniji:

Tudi na motor in moped le s trezno glavo!

V letu 2022 so umrli štirje alkoholizirani vozniki enoslednih motornih vozil, ki so bili tudi sami povzročitelji nesreče, v kateri so umrli. V teh smrtnih prometnih nesrečah je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,18 promila. Najvišjo stopnjo je imel motorist z 2,01 promila, ki je bil tudi pod vplivom drog.

Agencija za varnost prometa zato tudi letos s posebno trimesečno kampanjo na medkrajevnih avtobusnih linijah opozarja na varnost motoristov in mopedistov s sloganom Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.

Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo

Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim "izklapljajo", nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko tudi usodne posledice.

Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav "tunelskega vida", pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in se poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, zato pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo − na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih −, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.