Starostniki v prometu: "Otroci", opazujte svoje starše!

Industrija se starejšim prilagaja

V Sloveniji se ne povečuje le povprečna starost avtomobilov, temveč tudi celotne populacije. Enak trend velja tudi v svetu, zato so se proizvajalci že odzvali z novim tipom avtomobilov, kot so crossoverji, manjši enoprostorci ali manjši športni terenci.

Ti so karoserijsko zasnovani tako, da niso bistveno oddaljeni od tal, vstopanje in izstopanje vanje pa je lažje, bolj pokončno ter zato bolj prijazno hrbtenici. Tak tip vozil je v Evropi trenutno v največjem porastu. Za razliko od velikih terencev jih je tudi veliko preprosteje voziti v vsakdanjem prometu ali mestu.

Tudi med tehničnimi pripomočki je precej takih, ki lahko olajšajo vožnjo (tudi) starejšim. To so samodejni menjalniki, parkirni senzorji, vzvratne kamere, sistem za opozorilo pred menjavo voznega pasu, aktivni tempomat ...

Starostniki niso dovolj samokritični, sorodniki, opazujte!

Zaradi staranja populacije ima veljavno vozniško dovoljenje tudi vse več starostnikov nad 65 let starosti. V Sloveniji je takih kar 165 tisoč ljudi, kar je 12,5 odstotka vseh veljavnih vozniških dovoljenj.

Pisali smo že, da obvezni zdravstveni pregledi pogosto ne opravijo svoje naloge, saj tudi vsi osebni zdravniki starejših voznikov niso dovolj vestni, starostniki pa ne dovolj samokritični. Ključna vloga odgovornosti, kdaj se mora starostnik posloviti od lastnega avtomobila in se v vsakodnevno mobilnost vključiti drugače, zato leži na ramenih njihovih svojcev.

Ti morajo opazovati svoje starše, se morda tudi povabiti k njim na krajšo vožnjo in opazovati njihovo sposobnost varne vožnje.

Kako prepoznati zmanjšano sposobnost za varno vožnjo?

Speljevanje

- Preverite, ali ima težave pri speljevanju. Ali uporablja previsoke vrtljaje motorja, ima težave s pravočasnim spuščanjem sklopke,

- ob speljevanju in zavijanju porabi preveč prostora ter pri dovozih na parkirišče zamuja z zavijanjem.

Vožnja

- Pogosto se zmoti pri izbiri prestav, med vožnjo težje poišče katero izmed funkcij vozila ali se pri tem celo zmoti. Izraža negotovost, kaj mora storiti.

- Pri manevriranju in parkiranju ima težave s prostorsko predstavo vozila in njegovim položajem. Zato parkira postrani, nima predstave o razdalji v vzvratnih ogledalih.

Promet

- Težje oceni hitrost vozil in se dolgo odloča pri vključevanju na cesto. Ne more se odločiti, kdaj bi se lahko tekoče vključil.

- V tekoči koloni ima pretirano varnostno razdaljo. Ko pred njim zavirajo, tudi sam sunkovito zavre.

- Na odprti cesti vozi počasi in pod dovoljeno omejitvijo hitrosti, v naselju hitrosti ne prilagodi. Ni zmožen vzdrževati enakomernosti vožnje. Pelje hitreje, nato upočasni, se tega zave, spet pospeši.

- Težje sledi voznemu pasu. Vozi preveč desno, preveč po sredini ali sunkovito popravlja smer za ravno vožnjo.

- Kolesarje spregleda ali jih prehiti zelo tesno.

Počutje

- V poslabšani vidljivosti (dež, megla) občutno zmanjša hitrost, slepijo ga nasproti vozeča vozila. Tem se umika in zmanjša hitrost, med vožnjo je tudi negotov ter nervozen.

- Ko se približuje križišču, se nagiba naprej in pogleduje na signalizacijo, ker preverja, ali res lahko pelje, ali ima res prednost, ali gori prava luč. Ni prepričan, da dobro vidi in bo ravnal prav.