Afera: Oblast zlorabljala sodstvo v politične namene

Afera Dreyfus, ki se je začela leta 1894 in končala leta 1906, je do temeljev zatresla Francijo. Škandal je izbruhnil jeseni 1894, ko so vojaške oblasti mladega stotnika Alfreda Dreyfusa obtožile vohunjenja za Nemčijo.

Dreyfus obsojen na dosmrtno izgnanstvo Dreyfus je bil po rodu Jud, prihajal pa je iz Alzacije, dežele, ki je od leta 1871 pripadala Nemčiji. Najprej je bil tarča sumničenja bolj zaradi tega, ker je prihajal iz Alzacije, pozneje pa je njegov primer v Franciji zanetil tudi antisemitizem.

Dreyfusa so obsodili, javno degradirali kot častnika in ga poslali na dosmrtno izgnanstvo na Hudičeve otoke v Francoski Gvajani. Pozneje je prišlo na dan, da je vojska Dreyfusa obsodila na podlagi ponarejenih dokazov.

Francija se je razklala na dvoje Njegovi zagovorniki, med drugim znani francoski pisatelj Emil Zola, ki je v pariškem dnevniku L'Aurora napisal članek J'Acusse …! (sl. Obtožujem …!), so zahtevali ponovno sojenje.

Ponovno sojenje, ki se je začelo leta 1899, je francosko javno mnenje in politiko razklalo na dvoje: na zagovornike Dreyusa, ti si prihajali z republikanske levice, in njegove antisemitske nasprotnike, ti so prihajali z desnice.

Leta 1906 je bil Dreyfus opran krivde Na tem sojenju je bil Dreyfus znova obsojen, a "le" na deset let ječe. Dokončno je bil oproščen leta 1906, ko so mu vrnili vojaške časti in ga povišali v majorja. Primer Dreyfus je dvigal prah tudi po Evropi.

Mladi madžarski novinar judovskega rodu Theodor Herzl, ki je poročal o tem primeru, je ogorčen zaradi antisemitizma, ki je spremljal Dreyfusovo sojenje, leta 1896 izdal knjižico Judovska država (Der Judenstaat).

Dreyfusova afera in država Izrael V tej knjižici je Herzl zagovarjal ustanovitev neodvisne judovske države in bil s tem eden od utemeljiteljev sionističnega gibanja. Njegov cilj se je uresničil leta 1948, ko je bila v Palestini ustanovljena država Izrael.