Petek, 30. 10. 2020, 12.20
3 leta, 6 mesecev
MATIJA GRAŠIČ, TRENER METE HROVAT
Oteženo oblikovanje "nove" Mete Hrovat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Po šestem mestu v Söldnu se najboljša slovenska smučarka v tehničnih disciplinah Meta Hrovat pripravlja na nadaljevanje sezone. A bolj kot o paralelnem veleslalomu v Lechu, ki bo na sporedu 13. novembra, in uvodnih dveh slalomih v Leviju en teden pozneje njen trener Matija Grašič razmišlja o postopnem preoblikovanju v vsestransko šampionko. Te dni mu največ težav povzroča iskanje ustreznega okolja za treninge. Večkrat se je znašel pred rdečo lučjo, ki otežuje gradnjo "nove" Mete.
Trinajst dni po prvi tekmi v Söldnu in štirinajst pred nadaljevanjem sezone v Lechu je največji izziv za tabor Mete Hrovat iskanje kakovostnih pogojev za trening. Težav namreč ne povzroča le klasična oktobrska slika, temveč tudi nova smučarska realnost v času koronakrize. "Zelo težko je. Vse težje prihajamo do pravih terenov za treninge. Italijani, Švicarji in Avstrijci se ob dobrih pogojih vse bolj zapirajo. Še več, določene nastanitve nas že zavračajo, saj prihajamo z rdečega seznama. Skrbijo pa tudi informacije iz nekaterih avstrijskih smučišč o verjetnem zapiranju," pravi Matija Grašič, strokovni vodja Metine ekipe, ki je po uvodnem veleslalomu še štiri dni ostala v Söldnu in tam opravila niz kakovostnih treningov, zdaj pa se nahaja na prelazu Thurn v kitzbühelskih Alpah. V sodelovanju z drugimi ekipami bo v Avstriji vztrajala tudi v prihodnje.
Naslednja preizkušnja Hrovatovo in tekmice čaka čez dva tedna v Lechu, ko bo na sporedu paralelna tekma. Tokrat na veleslalomskih smučeh in ob drugačnih postavitvi (razdalja med vrati od 18 do 20 metrov, brez ekstremnih zamikov in skokov). "Paralelnemu veleslalomu zanesljivo ne bomo posvetili daljšega pripravljalnega obdobja. Navsezadnje gre za naporne treninge, saj je na trših veleslalomskih smučeh fizično zahtevno izpeljevati zavoje po krajšem radiju. Za kolena in hrbet je to obremenilno," pripoveduje Grašič, ki je ob specifičnem treningu paralelnega veleslaloma v zadnjem obdobju v urniku obkrožil tudi obe klasični tehnični disciplini, ob tem pa upa, da se bo našel termin in predvsem teren tudi za kakšno suprveleslalomsko vadbo.
Matija Grašič je v ekipi znotraj ekipe letos zadolžen za Meto Hrovat.
Kmalu boj za vrh, toda …
Več kot očitno je namreč, da tako Grašič kot Hrovatova na letošnjo sezono ne gledata kot na samostojno poglavje s februarskim vrhuncem na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo, temveč kot na del procesa, katerega cilj je izkoreninjanje tekmovalnih hib, predvsem pa širjenje tekmovalne palete. "Imamo interne rezultatske cilje, a to ni bistvo vsega. Ko se bo njena slika sestavila, bo tam, kamor spada," opozarja 36-letni tržiški trener, vseeno prepričan o tem, da njegovi varovanki že pripada mesto v elitni veleslalomski sedmerici, kar je navsezadnje potrdila tudi v Söldnu, medtem ko pa bo na odprtju slalomske sezone zadovoljen že z uvrstitvijo med najboljšo petnajsterico.
"V pripravljalnem obdobju je v slalomu hitro ujela želeno stabilnost. Hitreje se je odzivala na spremembe in jih sprejemala ter vključevala v svoje smučanje. Tekme? Sposobna je priti zelo visoko. Lani si je želela preveč. Prek sebe ali z glavo skozi zid pač ne gre. Sledile so nepotrebne napake. Verjamem, da jih bo letos občutno manj, saj se že na treningu približuje optimalnim vožnjam. Vseeno za prvo tekmo ne bom napovedal povsem vrhunskega rezultata, vsaj uvrstitev med najboljših petnajst pa zanesljivo," o slalomski pripravljenosti dvakratne mladinske svetovne prvakinje v tej disciplini razmišlja Grašič.
Hrovatova je ob Ilki Štuhec edina aktivna slovenska smučarka, ki je več kot enkrat stopila na stopničke za zmagovalke v svetovnem pokalu. Tretja je bila na veleslalomih v Lenzerheideju (2018) in Kranjski Gori (2020).
Pogled na Sölden
Hrovatova je sicer pred slabima dvema tednoma tekmovalno obdobje odprla s šestim mestom na ledeniškem veleslalomu, kar je z naskokom najboljši vstop v sezono. "Ni se preprosto postaviti na tako strmo in ledeno progo ter se takoj znajti. Nekaterim to uspe hitreje, druge se bolj iščejo. Meti se je to dogajalo predvsem v prvem teku. Ni vedela povsem natančno, kaj si lahko dovoli, kakšna naj bo taktika … Po analizi je v drugi vožnji nato pokazala že precej več. Ni ji bilo lahko, saj je po zadnjih treningih s konkurenco vedela, kam spada, prva vožnja pa tega ni potrdila. Odziv je bil dober. Zame pa je pomemben podatek, da je napredovala v štartnem in ravninskem delu," se je proti Söldnu še enkrat ozrl trener samostojne ekipe slovenske reprezentantke.
Prav gradnja Metinega novega veleslaloma simbolizira spremembe, ki se jih je lotila ekipa, v kateri imata pomembno besedo še svetovalec Jure Hafner in izkušeni serviser Robi Kristan. Spremembe naj bi bile vidne predvsem pri frekvenci poganjanja po štartu in izkoristku v drsalnih delih, medtem ko pa je največji izziv položaj telesa v vhodih v zavoje. "Gre za dolgotrajen proces. Gibov namreč v kratkem obdobju ni mogoče povsem avtomatizirati ter odpraviti pomanjkljivosti iz preteklosti. V določenem trenutku priprav pa je treba potegniti črto in dirkati. Na treningih ji že uspe sestaviti vožnje, ki vključujejo vsa nova znanja. Ključno pa je, da je večina voženj na ravni tehnične izvedbe precej boljših," razmišlja Matija Grašič, ki je, deloma zaradi hitrostne bariere in deloma zaradi poznejših tekmovalnih ambicij, vseskozi zagovarjal tudi večjo količino superveleslalomskega treninga.
