Četrtek, 20. 7. 2017, 21.00
7 let, 1 mesec
Top 10
Deset najzanimivejših športnih dvoživk
Po tem, ko je Primož Roglič v sredo zmagal na etapi največje in najtežje kolesarske dirke na svetu, smo se malo poglobili v svet športnih dvoživk. Roglič je namreč, preden se je zapisal kolesarstvu, skakal na smučeh. Zbrali smo nekaj športnic in športnikov, ki jim je v zgodovini uspelo navdušiti v različnih športih.
Teniška legenda z olimpijsko medaljo v lokostrelstvu
Lottie Dod je v Guinessovo knjigo rekordov pa je uvrščena kot najbolj raznovrstna športnica vseh časov. Znamenita Britanka Charlotte "Lottie" Dod je znana predvsem po svojih teniških veščinah, saj se je s petimi zmagami med posameznicami (v letih 1887, 1888, 1891, 1892, 1893) zapisala med nesmrtne legende najverjetneje najslavnejšega teniškega turnirja, Wimbledona.
Je pa leta 1871 rojena Angležinja tekmovala tudi v golfu, hokeju na travi in lokostrelstvu. Pa ne samo tekmovala, temveč tudi zmagovala. Leta 1904 je osvojila britansko amatersko prvenstvo v golfu, na olimpijskih igrah leta 1908 v Londonu pa je osvojila še srebrno kolajno v lokostrelstvu.
Lottie Dod je umrla leta 1960, v Guinessovo knjigo rekordov pa je uvrščena kot najbolj raznovrstna športnica vseh časov.
Edini Zemljan z naslovoma na dveh in štirih kolesih
Desetega marca letos je v starosti 83 let umrl edini dirkač, ki je naslov svetovnega prvaka osvojil tako na dveh kot štirih kolesih. Britanska legenda motošporta John Surtees je med letoma 1952 in 1960 nastopal v motociklizmu in osvojil sedem naslovov svetovnega prvaka. V letih 1958, 1959 in 1960 je svetovno prvenstvo osvojil s 350-kubičnim motorjem, s 500-kubičnim pa v letih 1956, 1958, 1959 in 1960.
Leta 1960 je prestopil v formulo ena. V tej je do dirkaške upokojitve leta 1972 vozil za moštva Lotus, Cooper, Lola, Ferrari, BRM, McLaren in Surtees. Na 111 dirkah v formuli ena je dosegel šest zmag, leta 1964 pa postal svetovni prvak.
Štirikrat je nastopil tudi na najslavnejši vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa (1963, 1964, 1965 in 1967), najvišje pa se je na njej povzpel leta 1964, ko je osvojil tretje mesto.
"Črni pajek" branil tako na travi kot na ledu
Tudi sovjetska in svetovna nogometna legenda Lev Ivanovič Jašin je blestel v različnih športih. Slavni Moskovčan danes velja za enega od najboljših nogometnih vratarjev vseh časov, po mnenju številnih je celo nesporna številka ena na zgodovinski lestvici.
Z reprezentanco Sovjetske zveze je leta 1956 v Melbournu osvojil olimpijsko zlato, leta 1960 v Franciji pa naslov evropskega prvaka. V klubskem nogometu je igral za moskovski Dinamo in z njim osvojil sovjetsko prvenstvo v letih 1954, 1955, 1957, 1959, 1963. V karieri je odigral 812 tekem in ubranil kar 151 enajstmetrovk.
A vratar z vzdevkoma "Črni pajek" in "Črni panter" ni bil odličen zgolj na travi. Tudi na ledu se je znašel. Tako je igral tudi za hokejsko moštvo moskovskega Dinama, s katerim je leta 1953 osvojil pokalno lovoriko. Kot nogometni in hokejski vratar je seveda nastopal tudi v bandyju, nekakšnem križancu med svojima športoma.
Zadnje iz rubrike Sportalovih top 10:
- Top 10 škandalov in tragedij, ki so pretresle Dirko po Franciji
- To so največja evropska razočaranja slovenskih klubov
- Potovali kar 26 ur in pristali bogu za hrbtom
- To so največji spodrsljaji naborov lige NBA
- Kdo igra pred največjim številom gledalcev?
- Top 10 knjižnih biografij slovenskih športnikov
- Top 10 najdražjih nogometnih klubov na svetu
Bobrov začel na travi, zablestel pa na ledu
Še ena sovjetska nogometno-hokejska dvoživka (ali troživka, če prištejemo še domala obvezni bandy) je slavni Vsevolod Bobrov, le da je ta globlji pečat pustil na ledeni ploskvi. Kot nogometaš je igral za tri moksovske klube, CDKA, VVS in Spartak, za sovjetsko nogometno reprezentanco pa nastopil trikrat, a resnično je zablestel šele v hokeju, v katerem je nosil drese klubov CSKA in VVS iz Moskve, s slavno sovjetsko zborno pa leta 1956 na olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo osvojil tudi zlato odličje.
Osvajal teniške turnirje in hokejske medalje
Jaroslav Drobny je med posamezniki dvakrat osvojil OP Francije in enkrat Wimbledon. Osupljivi so tudi dosežki Jaroslava Drobnyja, ki je član dvorane slavnih tako v tenisu kot hokeju na ledu. Čeh je v posamični konkurenci dvakrat osvojil odprto prvenstvo Francije (v letih 1951 in 1952), leta 1954 pa tudi sloviti Wimbledon. Na Roland Garrosu je leta 1948 zmago slavil še v dvojicah in v mešanih dvojicah in tistega leta s tem nadgradil zimski hokejski dosežek, ko je z reprezentanco Češkoslovaške na olimpijskih igrah v St. Moritzu osvojil srebrno odličje.
Kot hokejski reprezentant Češkoslovaške se je leto prej v domači Pragi veselil tudi naslova svetovnega prvaka. Leta 1949 je prebegnil, zatočišče pa našel v Egiptu. Pod zastavo Egipta je leta 1954 postal tudi številka ena na svetovni teniški lestvici, na svojem zadnjem nastopu v Wimbledonu leta 1960 pa je bil že britanski državljan. V karieri je sicer osvojil kar 140 turnirjev.
Neuničljivi Zanardi hiter tako v avtomobilu kot na invalidskem vozičku
Italijanski dirkač Alessandro "Alex" Zanardi je v Združenih državah Amerike v letih 1997 in 1998 osvojil naslov prvaka v seriji CART, nato pa v letih 1991 do 1994 in leta 1999 v formuli ena nastopil na 41 dirkah. V formuli ena ni bil pretirano uspešen, zato se je leta 2000 vrnil v CART in tam na gostujoči dirki v nemškem Lausitzu leta 2001 doživel hudo nesrečo, po kateri je ostal brez nog.
Zanardi je pokazal neverjetno voljo in se kmalu vrnil za krmilo dirkalnika, v posebej prirejenem BMW-ju je dirkal v svetovnem prvenstvu touring (WTCC - World Touring Car Championship), ob tem pa se zelo resno lotil tudi parakolesarjenja in se pripravljal na paraolimpijske igre.
V kolesarstvu na invalidskem vozičku je nastopil na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012 in v Riu de Janeiru leta 2016 in na njih osvojil štiri zlate in dve srebrni medalji. Kot športnik invalid je zbral tudi osem zlatih odličij na svetovnih prvenstvih.
Preskakovala ovire in pristala v bobu
Ameriška atletinja Lolo Jones je nastopala tudi v bobu. Ameriška atletinja Lolo Jones dvakrat postala svetovna prvakinja v teku na 60 metrov z ovirami. Na dvoranskih svetovnih prvenstvih leta 2008 v Valencii in leta 2010 v Dohi je bila premočna za vse tekmice, na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 pa je na 100 m z ovirami za las zgrešila bronasto odličje.
Leto pozneje pa je presedlala v bob dvosed in na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu osvojila zlato odličje v mešanem dvosedu. V bobu je nastopila tudi na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Še leta 2015 je nastopala tako na atletskih stezah kot na ledenih pistah za bob.
Košarkar, ki je 100 metrov odplaval pod 50 sekundami
Slovenski košarkar Goran Jurak (št. 4) je bil nekoč odličen plavalec. Zanimive športne dvoživke imamo tudi v Sloveniji. Eden od takšnih je zagotovo nekdanji košarkarski reprezentant Goran Jurak, ki se je pred košarko ukvarjal s plavanjem. Jurak je bil eden od najbolj nadarjenih plavalcev svoje generacije, generacije, ki jo je proslavil Peter Mankoč. Jurak je Mankoča svoj čas redno premagoval in leta 1996 kot prvi Slovenec preplaval 100 m prosto v času pod 50 sekundami. Takrat je bil član celjskega plavalnega kluba Neptun, ob tem pa tudi član košarkarskega kluba Celje.
Ljubezen do košarke je pri dvometrašu prevladala in do leta 2016, ko se je športno upokojil, je pod koši ustvaril zavidljivo kariero. Igral je za Pivovarno Laško, Union Olimpijo, pa med drugim v tujini tudi za Olympiacos, Bologno in Žalgiris. Za slovensko člansko reprezentanco je nastopil 32-krat.
Edina slovenska olimpijska dvoživka
Edina slovenska olimpijska dvoživka pa je danes pokojni hokejist in veslač Igor Radin. Leta 1960 je na olimpijskih igrah v Rimu nastopil v jugoslovanskem četvercu (še Janez Pintar, Jože Lovec in Vekoslav Skalak), štiri leta pozneje pa je bil na zimskih igrah v Innsbrucku član jugoslovanske hokejske reprezentance.
Igor Radin je edina slovenska olimpijska dvoživka. "Takrat si lahko lepo pozimi igral hokej, poleti pa veslal. Dvomim, da je bila ravno senzacija, podvig je pa bil," je pred slabima dvema letoma v intervjuju za Sportal razmišljal medijsko dokaj skriti ali kar pozabljeni Radin, o svojem dvojnem športnem življenju pa dodal: "Ko sem bil mlad, sem bil malo bolehen, potem pa sem začel veslati in sem si zdravje močno popravil. Samo kot mladinec sem vozil med enojci, nato pa sem šel v četverec. S hokejem sem se začel ukvarjati, ker sem včasih stanoval v Ljubljani na Malgajevi ulici tik pod drsališčem. Pri veslanju sem bil le kakšna štiri leta. Veslanje je tako garaški šport, da ga ni … Pri hokeju je le majčkeno več odmora in sem ga po slovesu od veslanja igral še šest, sedem let."
Človek, ki nas je spomnil na športne dvoživke
Športnik, ki je te dni v ospredju pozornosti in je znova sprožil pogovore o tekmovalcih v več športih, pa je seveda kolesarski as Primož Roglič.
Nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič danes piše slovensko kolesarsko zgodovino.
"Rogla" je včeraj z etapno zmago na slavni Dirki po Franciji postavil nov mejnik v slovenskem kolesarskem športu, preden pa se je posvetil kolesarstvu, pa je bil smučarski skakalec. Ampak o novem slovenskem športnem junaku smo že veliko pisali in verjamemo, da veliko še bomo. Morda že v soboto, ko je na Touru na sporedu kronometer.
-> Hauptman: Če bi izbiral trenutek za zmago, potem bi izbral prav današnjo etapo in Rogličev način
-> Čestitke Rogliču dežujejo: Krvavo si jo je zaslužil!
-> Primož Roglič, čudežni deček slovenskega športa
-> Zgodovinski dan za slovensko kolesarstvo. Roglič slavi etapno zmago na Touru!