Četrtek, 13. 7. 2017, 20.00
6 let, 7 mesecev
TOP 10
Top 10 škandalov in tragedij, ki so pretresle Dirko po Franciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,73
Doping, sledovi alkohola v bidonu, brezmadežen urin v kondomu, kamenjanje, izključitve, vožnja z vlakom, brezobzirni navijači, prediranje pnevmatik in še kaj je zaznamovalo dobrih sto let staro najprestižnejšo kolesarsko dirko na svetu, Dirko po Franciji. Na Sportalu smo izbrali deset dogodkov, ki so zaznamovali francosko pentljo.
Afera Festina – mati dopinških afer na francoskem Touru
Afera Festina sega v julij leta 1998, ko je patrulja na belgijsko-francoski meji ustavila belgijskega fizioterapevta Willyja Voeta, enega od uslužbencev kolesarske ekipe Festina. V ekipnem vozilu je prevažal večjo količino prepovedanih sredstev, kar je pri policistih vzbudilo sum. Izkazalo se je, da je več kot upravičen.
Preiskovalci so se najprej lotili preiskovanja prostorov Festine in prišli do šokantnih ugotovitev. Vodilni možje v ekipi so vedeli za dopinške nečednosti in nekatere kolesarje celo silili v njihovo zlorabo. Uradni zdravnik ekipe je kmalu klecnil pod pritiskom in priznal sistematično zlorabo dopinga, vseh devet kolesarjev Festine pa je bilo izključenih s Toura.
Belgijski fizioterapevt Willy Voet, pri katerem so policisti našli večje količine prepovedanih snovi.
Preiskovalcu se tu niso ustavili, ampak so preiskovalno akcijo razširili na preostale ekipe. Kolesarji so temu nasprotovali, odločili so se celo za bojkot 17. etape Dirke po Franciji. Številni so se v začetku nenapovedanih policijskih racij znebili večjih količin medicinske opreme in prepovedanih snovi, ki so jih panično splakovali v stranišču, ter z izgovorom, da jih obravnavajo kot kriminalce, celo predčasno zapuščali dirko.
Od 189 kolesarjev se jih je samo 96 pripeljalo do Pariza. Zmaga je pripadla Marcu Pantaniju, še enemu kontroverznemu liku iz sveta kolesarstva. Afera Festina je bila eden od povodov za ustanovitev Svetovne protidopinške organizacije (WADA).
Preberite še:
-> Martin Hvastija: Primož Roglič ima na Dirki po Franciji še ogromno priložnosti #intervju
Lance Armstrong – od junaka, ki je premagal raka, do osramočenca
Za naslednji večji, če ne kar največji dopinški madež na dirki vseh dirk, je poskrbel takratni ljubljenec Američanov, Lance Armstrong. V kolesarsko karavano se je vrnil po hudi bolezni, zaradi česar so ga ljubitelji kolesarstva kovali v zvezde. Dolga leta je veljal za sinonim rumene majice.
Na Elizejskih poljanah v Parizu je kar sedemkrat dvignil roke v znak zmagoslavja, po razkritju dopinških zlorab leta 2012 pa ostal brez vseh sedmih naslovov zmagovalca. Če boste danes brskali po seznamu zmagovalcev dirke po Franciji, boste v obdobju med letoma 1999 in 2005 naleteli na prečrtano ime ali pa kar prazen prostor.
Video: Armstrongov napad na Mont Ventoux leta 2000:
Video: Lance Armstrong pri Oprah Winfrey, kjer je priznal svojo vpletenost v doping:
Zadnje iz rubrike Sportalovih top 10:
- To so največja evropska razočaranja slovenskih klubov
- Potovali kar 26 ur in pristali bogu za hrbtom
- To so največji spodrsljaji naborov lige NBA
- Kdo igra pred največjim številom gledalcev?
- Top 10 knjižnih biografij slovenskih športnikov
- Top 10 najdražjih nogometnih klubov na svetu
Montz Ventoux usoden za svetovnega prvaka in prvega britanskega nosilca rumene majice
Ravno na današnji dan mineva 50 let od smrti Toma Simpsona, prvega Britanca, ki je oblekel rumeno majica vodilnega na Dirki po Franciji in svetovnega prvaka v cestni dirki iz leta 1965.
29-letni kolesar v dresu ekipe Peugeot BP Englebert, ki je v domači vitrini imel tudi bronasto olimpijsko odličje z OI v Melbournu leta 1956, je podlegel vročini in izčrpanosti na 13. etapi Toura.
Ta je kolesarje vodila od Marseilla do Carpentrasa (211,5 km), vrhunec pa je za karavano predstavljala vročina in zahtevnost vzpona na 1912 metrov visok Mont Ventoux, ki je v preteklosti že večkrat odločal o končnem zmagovalcu Toura.
Izkazalo se je, da njegovi izmučenosti, ki se je končala s smrtjo, ni botrovala samo običajna utrujenost, ampak da so svojo vlogo odigrali tudi amfetamini, ki jih je užival, v bidonu pa so našli tudi sledove alkohola.
Simpson je bil prvi kolesar, ki je umrl na Dirki po Franciji.
Goljufanje s kondomom se mu ni posrečilo
Leta 1977 je nekdanji belgijski kolesar Michel Pollentier dosegel vrhunec kariere. Zmagal je na Dirki po Italiji, naslednje leto pa okusil, kako je nositi rumeno majico na dirki vseh dirk, Dirki po Franciji.
Belgijski državni prvak je tistega leta prišel prvi na sloviti prelaz Alpe d'Huez, oblekel rumeno majico, a nadaljevanje se ni odvilo po njegovih zamislih. Njegova zmagovita zgodba na Dirki po Franciji in posledično tudi kariera sta se končali po dopinški kontroli po etapni zmagi.
Kako je Pollentier prikolesaril na Alpe d'Huez
Med urinskim pregledom so zdravniki ugotovili, da je Pollentier goljufal. Belgijec je imel namreč s seboj kondom z urinom tretje osebe, ki ni vseboval prepovedanih substanc. A ni mu uspelo pretentati zdravstvenega osebja. To je od njega zahtevalo, da dvigne majico – kondom z urinom je nosil pod pazduho –, in ugotovilo, da goljufa. Sledila je izključitev z dirke, posledično je izgubil tudi vso kredibilnost.
Fabio Casartelli je umrl med spustom v Pirenejih. Star je bil komaj 24 let, vozil je brez čelade.
Smrt olimpijskega prvaka, ki se je nastopa na Touru veselil kot majhen otrok
Zadnja tragedija s smrtnim izzidom med kolesarji na Touru se je zgodila 18. julija 1995, ko se je v 15. etapi v Pirenejih smrtno ponesrečil Fabio Casartelli.
Komaj 24-letni kolesar je bil na dobri poti, da postane eden od največjih. V svoji kratki karieri se je že lahko pohvalil z mnogo bleščečimi dosežki.
V žep je pospravil etapno zmago na dirki Settimana‒Bergamasca, na Dirki po Švici trikrat končal kot drugi, na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 pa je postal tudi olimpijski prvak v cestni preizkušnji.
Kot zadnji izmed deveterice kolesarjev se je leta 1995 uvrstil v ekipo Motorole za Dirko po Franciji, kjer so mu dodelili vlogo pomočnika Lancea Armstronga. To je bil njegov prvi Tour de France in veselil se je kot majhen otrok. Veselje žal ni trajalo dolgo.
Na 15. etapi se je na kratkem spustu, prvem od šestih v Pirenejih, znašel v skupini kolesarjev, ki so na najbolj strmem delu vijugaste ceste, pri hitrosti 88 km/h, silovito zgrmeli po tleh.
Vrglo ga je čez krmilo, ob padcu je z glavo (bil je brez čelade, ki takrat še ni bila obvezna) silovito treščil ob betonski blok, ki avtomobile ščiti pred tem, da bi ob previsoki hitrosti zgrmeli v globino, in izgubil zavest.
Uradni zdravnik dirke Gerard Porte je bil ob njem že 10 sekund pozneje, kmalu pa sta bila oba tudi v helikopterju, ki naj bi poškodovanca prepeljal v bolnišnico v bližnjem Tarbesu. Casartelli je v zraku doživel tri srčne napade, prenehal je dihati, zdravniki so poskušali oživljanje, a niso bili uspešni. Casartelli, ki je padel ob 11.48, je umrl pol ure po nesreči.
Spomenik v spomin Casartelliju ima mnogo simbolnih pomenom.
Družba Tour de France in italijanska ekipa Motorola sta Casartelliju v spomin postavila spomenik, ki je v mnogočem simboličen. Zasnovan je namreč tako, da se s premikom sonca njegova senca sprehodi po treh ključnih datumih, ki so zaznamovali življenje Fabia Casartellja. To so dan njegovega rojstva, dan smrti in dan, ko je v Barceloni osvojil zlato olimpijsko medaljo.
Njegovo kolo hranijo v kapeli Madona del Ghisallo, ki je cerkev in muzej hkrati, stoji pa blizu Casartellijevega domačega kraja Como v Italiji.
Smrt je kosila tudi med navijači
Smrt je žal kosila tudi med navijači. Leta 2000 je kolesarsko karavano pretresla smrt 12-letnega navijača (njegovo ime ni znano), ki ga je zbilo spremljevalno vozilo, kolesarji pa so njegovo smrt počastili z minuto molka.
Dve leti pozneje je odjeknila še večja tragedija. Na dirki je umrl komaj sedmletni fantič Melvin Pompele, ki je v vasi Retgons spremljal 10. etapo Toura, potem pa na drugi strani ceste zagledal babico in stekel čez cesto. Žal se je ravno v tistem trenutku mimo zapeljala propagandna karavana – gre za skupino vozil, ki oglašujejo produkte sponzorjev dirke – in trčila v mladega navijača.
Leta 2009 je ob cesti umrla še 60-letna navijačica. Med prečkanjem ceste jo je zbil policijski motocikel.
Drvel proti skupni zmagi, ko ga je izključila kar njegova ekipa
Leta 2007 je Dirko po Franciji zaznamovalo nemalo obtožb o uporabi nedovoljenih substanc. Največji škandal je bil povezan z Michaelom Rasmussnom. Danec je dobil še drugo etapo najprestižnejše kolesarske dirke in še povečal prednost pred najbližjimi zasledovalci. Ta je po 16. etapi znašala že več kot tri minute, takrat 33-letni kolesar je bil tako v odličnem položaju, da postane zmagovalec francoske pentlje.
Danskega kolesarja Michaela Rasmussena je leta 2007 na Dirki po Franciji po 16. etapi, ko si je pred najbližjim zasledovalcem privozil že več kot tri minute prednosti, izključila njegova ekipa Rabobank. Danec je šest let pozneje za dopinške vložke krivil ekipo in dejal, da so bili vsi njeni kolesarji na tisti dirki dopingirani.
A do tega ni prišlo. Kaznovala ga je kar njegova ekipa Rabobank, saj je lagal o tem, kje se je spomladi, ko je moral sporočati lokacije treningov, pripravljal na največje napore sezone. Ob tem se je vsaj trikrat izognil kontroli dopinga in se ni oglašal odgovornim za izvedbo testov. Rasmussna, ki je devet dni nosil rumeno majico, je že pred Tourom želela kaznovati danska zveza, a je kljub temu dobil zeleno luč.
Zaradi vseh dopinških afer, ki so se razpasle v tistem času, so mnogi mediji celo nehali poročati o dirki. Eden največjih švicarskih časnikov Tages-Anzeiger se je odločil, da bodo njihove strani vsebovale le novice o dopingu na dirki in vrstni red. Švicarji so sledili nemškima televizijskima postajama ARD in ZDF. Ti sta po objavi novice o dopinškem grešniku na Touru Patriku Sinkewitzu prekinili prenose dirke. Med grešniki so se že pred Tourom znašli Alessandro Petacchi, Bjarne Riis, Erik Zabel, Rolf Aldag. Danilo di Luca, Ivan Basso, med dirko pa med drugim še Aleksander Vinokourov in Cristian Moreni.
Neodvisna komisija je novembra 2007 potrdila, da je bila odočitev Rabobanka o izključitvi Danca pravilna.
Rasmussen je pozneje v javnost poslal informacijo, da je bila celotna ekipa Rabobanka na Touru leta 2007 dopingirana in da mu je do kortizola pomagal Rolf Sørenson.
Ne, Belgijec pa že ne bo prehitel Francoza
Za svojevrsten škandal na Touru so leta 1975 poskrbeli kar brezobzirni domači navijači. Legendarni belgijski kolesar Eddy Merckx je napadal šesto skupno zmago na Dirkah po Franciji. S tem dosežkom bi na vrhu prehitel Francoza Jacquesa Anquetila, ki jih je zbral pet.
Eddyju Merckxu so med Tourom leta 1975 končno zmago preprečili tudi navijači.
Da se njegova želja ni uresničila, so pomagali poskrbeti kar gledalci ob progi. Ti nikakor niso želeli, da bi Belgijec domačinu vzel rekord. Med 14. etapo so se Merckxa lotili s pestmi in ga udarili v obraz in ledvice. Da je bila mera polna, je na 17. etapi, ko je lovil Francoza Bernarda Théveneta, še padel, si zlomil ličnico in dirko končal na drugem mestu.
Eden najboljših kolesarjev vseh časov je v svoji bogati karieri petkrat zmagal na Dirki po Franciji in na Dirki po Italiji ter enkrat na Vuelti.
Prebrodel prepreke in zmagal, a zaradi goljufije s "parnim pogonom" ostal brez naslova
Maurice Garin je na dirki leta 1904 prestal mnogo dodatnih ovir, a pri tem goljufal.
Prevare so se dogajale že ob rojstvu Dirke po Franciji. Prvo so organizirali leta 1903, ko je bil najboljši v italijanskem Arvieru rojeni Maurice Garin. Kolesar s francoskimi koreninami je slavil tudi na drugem Touru, na katerem je prestal pravo kalvarijo.
Ker sta z Lucienom Pothierom v prvi etapi pobegnila glavnini, so jo med etapo na samem napadle štiri zamaskirane osebe v avtomobilu. Garina naj bi ponoči večkrat pretepli, podivjani gledalci pa so tiste kolesarje, ki jih niso hoteli videti v ospredju, zadrževali z deli dreves, jim preluknjali gume s steklom in žebljički, jih obmetavali s kamenjem … Prav Garin je bil med žrtvami, ki so se jih lotili z največjo močjo. Med dirko si je poškodoval tudi zapestje in izjavil: "Če me do Pariza ne bodo ubili, bom zmagal."
Zmaga mu je po koncu etap res pripadla, a so mu jo pozneje odvzeli, saj je ubiral bližnjice in se dele etap vozil kar z vlakom.
Saganov komolec in predčasen adijo ustvarila dva tabora
Eden od incidentov, ki je dvignil nemalo prahu, se je zgodil na četrti etapi letošnje Dirke po Franciji. V glavnih vlogah sta bila šprinterska superzvezdnika, Britanec Mark Cavendish in Slovak Peter Sagan. Sagan je Cavendishu v ciljnem šprintu zaprl pot in ga sunil s komolcem. Ta je grdo padel v ogrado in zaradi počene desne lopatice končal letošnjo dirko.
Po četrti etapi sta se poslovila tako Peter Sagan kot Mark Cavendish.
Saganu so sodniki najprej pribili kazenske minute, pozneje pa so ga po zasedanju disciplinske komisije diskvalificirali z dirke. Njegova ekipa Bora Hansgrohe se je na odločitev pritožila, a njihove želje niso bile uslišane. Pri UCI so namreč dejali, da se na odločitev komisije ni mogoče pritožiti in da je ta dokončna.
Kako je prišlo do padca:
Po neljubem dogodku, do katerega je prišlo dobrih 200 metrov pred ciljem etape, sta se oblikovala dva tabora. En naklonjen Saganu, ki je spomnil na vse ne najbolj čiste "prekrške" Cavendisha v preteklosti, in drugi, nastrojen proti 27-letniku.
V bran Slovaku so stopili tudi nekateri nekdanji kolesarski zvezdniki: med drugim nekdanja avstralska kolesarja Baden Cooke in Robbie McEwen , italijanska legenda Alessandro Petacchi, Škot David Millar, Danec Michael Rasmussen, nekdanji nemški as Jens Voigt … Odločitev vodstva dirke je ostala. Slovak je po štirih etapah končal dirko in pot do zelene majice odprl Švicarju Marcelu Kittlu.
