Potovali kar 26 ur in pristali bogu za hrbtom

• Liga Europa, kvalifikacije, prvi krog

Koprčani so bili nezadovoljni, ko jim je ples kroglic leta 2011 za tekmeca namenil klub iz Kazahstana, najbolj oddaljene države, ki spada v družino Evropske nogometne zveze. Pot je bila tako dolga in naporna, da je pobrala večino denarja, ki ga v obliki nagrade za udeležbo prispeva evropska krovna zveza. Koprska nogometna odprava se je na pot odpravila z rednimi letalskimi linijami in zaradi številnih prestopov za prihod na cilj potrebovala kar 26 ur.

Proti Šahtorju je v dresu Kopra nastopil tudi poznejši članski reprezentant Slovenije Aljaž Struna. Foto: Vid Ponikvar

Najprej je potovala do Dunaja, nato do Moskve, nato do glavnega mesta Kazahstana, za konec jo je čakalo dveurno "razvajanje" z avtobusom po pustih kazahstanskih cestah. V času, v katerem bi lahko skoraj obkrožila Zemljo, je prispela v Karagando. Prišla je v največje rudarsko mesto v Kazahstanu, zato je ni začudilo, da se je pomerila s klubom Šahtjor (v prevodu Rudar). Okrog njih je bila nenaseljena savana, ki je počasi prehajala v puščavo. Koprčani so nastopili praktično v srednji Aziji.

Vodil jih je Vlado Badžim, zdajšnji trener Ankarana. Po remiju na Bonifiki (1:1) so Koprčani izgubili z 1:2 in izpadli, čeprav je Milan Osterc poskrbel za vodstvo z 1:0. V ekipi so bili tudi Aljaž Struna, Konstantin Vassiljev, Miha Blažič, Amir Karić …

Milan Osterc je poskrbel za vodstvo Kopra v Kazahstanu, a so kanarčki vseeno izpadli. Foto: Vid Ponikvar

Koprčani so se domov vračali žalostni in razočarani. Brez Evrope so ostali že sredi poletja, čakala pa jih je še naporna vrnitev v Slovenijo. Podpisali so se pod najdaljše gostovanje, kar ga je v zgodovini evropskih tekem opravila slovenska ekipa.

Da je to daleč najslabši žreb, je takrat opozarjal že športni direktor Zlatko Zahović. Mariborčane in razvajene navijače je uspavalo prvo poletje po nepozabnem igranju v skupinskem delu lige prvakov. Žreb jih je spojil z bogatim prvakom Kazahstana, ki je resda za začetek izgubil v Ljudskem vrtu (0:1), a je nato doma zmagal s 3:1 in izkoristil številne napake v igri vijolic.

Branko Ilić je leta 2015 prekrižal načrte Mariborčanom, ki so ostali brez Evrope že sredi julija. Foto: Vid Ponikvar

Astana je dobila zalet in zaigrala v ligi prvakov. Nato je izločila še HJK Helsinki ter APOEL Nikozijo in se s pomočjo zdajšnjega kapetana Olimpije Branka Ilića znašla med elito!

Vijolice niso ponovile napake Koprčanov, ki so za pot v Kazahstan porabili več kot dan. Mariborčani so segli globoko v žep in pozabili na varčnost, saj je tekma prinašala velik vložek. V Astano so se odpravili s posebnim čarterskim letalom. Polet je trajal sedem ur, v Kazahstan pa so prispeli dva dni pred tekmo, da so se hitreje privadili na štiriurno časovno razliko.

To je bilo najdaljše gostovanje Maribora v Evropi, ki pa mu ni ostal v prijetnem spominu, saj so le slabo leto po bogati sezoni v ligi prvakov obstali že na prvi stopnički in se sredi julija posvetili zgolj domačim tekmovanjem.

Pred 21 leti, ko je Maribor nastopil v pokalu Intertoto, ki se je pozneje poslovil od evropskih zelenic, ga je pot peljala tudi na Islandijo. Gostovali so v kraju z okrog 15 tisoč prebivalci na jugozahodu Islandije, najbolj znanem po ribolovu. V deželi gejzirjev imajo radi tudi šport, tako da so si ljubitelji nogometa z veseljem ogledali srečanje s slovenskim predstavnikom.

Ko je NK Maribor nazadnje gostoval na Islandiji, je njegove barve branil tudi zdajšnji trener hrvaškega prvaka Rijeka Matjaž Kek. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Žal niso dočakali zadetkov, tekma se je končala z miroljubnih 0:0. Barve Maribora, ki je naslednje leto prvič postal državni prvak, so takrat branili tudi Ante Šimundža, Amir Karić, Aleš Križan, Spasoje Bulajić, Gregor Židan in Matjaž Kek.

Na oddaljeno in takrat zelo deževno Islandijo je v evropskih pokalih pot odnesla tudi Koprčane. Evrogol mladega napadalca Mateja Pučka je zadostoval za pomembno evropsko zmago Kopra z 1:0. Takrat so bili nogometaši z Obale še kanarčki, ne pa kozlički, ki so po koncu sezone 2016/17 neslavno propadli in bodo klubsko pot nadaljevali v četrti ligi.

Koprčani so si po zmagi na Islandiji reševali kožo in na koncu le iztržili neodločen rezultat (2:2), s katerim so si zagotovili napredovanje. Foto: Vid Ponikvar

Koprčane je vodil Rodolfo Vanoli, ki je z njimi osvojil tudi pokalno in superpokalno lovoriko, pozneje pa Olimpijo (vsaj na papirju) popeljal do naslova državnega prvaka. Koper je na povratni tekmi doma remiziral z Vikingurjem (2:2) in si za nagrado priigral obračuna s splitskim Hajdukom. Dalmatinci so se kljub zmagi Kopra na Bonifiki (3:2) izkazali za pretrd oreh (1:4).

Baku je večmilijonska prestolnica Azerbajdžana, relativno bogate države v Zakavkazju, ki leži ob Kaspijskem jezeru. V njem cveti marsikaj, tudi gospodarstvo in visoke poslovne stolpnice, tako da se ga je že oprijelo ime vzhodni Dubaj, kjer se nogomet igra na vedno višji ravni. Selektor Robert Prosinečki dosega vedno boljše rezultate, klubi pa ne igrajo več stranskih vlog, ampak se redno uvrščajo v skupinski del lige Europe.

Zadnji klub, ki je v Sloveniji gostoval iz Bakuja, je bil Neftči. Tako je leta 2014 izločil Koprčane in se na Bonifiki veselil napredovanja. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Slovenskim klubom niso preveč simpatični, saj dolga pot prinaša dodaten strošek. Neftči Baku, eden najboljših klubov iz Azerbajdžana, je magnet za druženje s Slovenci. Dvakrat je igral proti Gorici, enkrat proti Kopru. Primorci so mu pisani na kožo, napredoval pa je le proti kanarčkom. Vrtnice so bile dvakrat uspešnejše. Leta 2001 so napredovale s skupnim rezultatom 1:0 (1:0 in 0:0), leto dni pozneje pa s 3:2 (3:1 in 0:1). Koprčani so leta 2014 izgubili z 0:2, doma pa se je zmaga z 2:1 izkazala le za pirovo.

Včasih je v Azerbajdžanu igral tudi Šafa Baku, ki pa je leta 2005 finančno propadel. Zanimivo je, da je takrat s slovenskega nogometnega zemljevida izginila tudi bežigrajska Olimpija, ki je tri leta pred tem v pokalu Uefa nadigrala Šafo in jo izločila s skupnim rezultatom 7:0. To je bil edini nastop Šafe v Evropi.

Danes se bo Olimpija mudila na Finskem. Evropsko sezono 2017/18 bo odprla v mestecu Vaasa, ki leži blizu Švedske in je od Ljubljane oddaljeno natanko 1.949 km, če upoštevamo zračno razdaljo. To je drugo najdaljše evropsko gostovanje Olimpije, hkrati pa prvo, če imamo v mislih le tekme, ki so jih zeleno-beli odigrali v obdobju nove Olimpije z drugačno preobleko.

Zeleno-beli pred petimi leti v 210 minutah niso uspeli zatresti mreže norveškega tekmeca. Se bo Olimpiji danes bolje godilo na Finskem? Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Rekord še vedno pripada Tromsu, mestu na skrajnem severu Norveške, kjer si nogometni kruh služi tudi nekdanji napadalec Domžal Slobodan Vuk. Ko so se zmaji pred petimi leti pomerili s klenimi Skandinavci, se je tekma v Stožicah končala brez zadetkov, nato pa je bil na Norveškem boljši Tromso z 1:0. Dvoboj se je končal šele po podaljških. Olimpijo je takrat vodil Ermin Šiljak in dober mesec pozneje po slabših rezultatih v 1. SNL zapustil stolček.

Razcvet nogometa v Azerbajdžanu potrjuje tudi zgodba Qabale (Gabale). Čeprav ne prihaja iz Bakuja, ki je središče razvoja v mladi državi, ima Qabala tako dobro in uravnoteženo ekipo, da je zaigrala v skupinskem delu evropske lige in izločila Maribor, kar je bil boleč udarec evropskim ambicijam Milaničeve čete. Vijolice so tako po Astani (2015) doživele še eno bridko razočaranje proti tekmecu z Daljnega "evropskega" vzhoda.

Qabala je spravila v slabo voljo Mariborčane in jim lani pred nosom zaprla vrata skupinskega dela evropske lige. Milvoje Novaković ni skrival razočaranja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

V gosteh so izgubili z 1:3, nato pa doma zmagali z nezadostnih 1:0. Imeli so še igralca več, v Ljudskem vrtu ob pomoči 12. igralca, bučnih navijačev, napadali kot ose, a se mreža gostov v drugo ni hotela zatresti. Ostalo je pri nezadostni zmagi z 1:0 in izpadu Maribora v play-offu lige Europa.

Da so slovenski klubi zmožni premagovati tekmece tudi po dolgih potovanjih, so dokazali Celjani. Pred štirimi leti so se tiho, brez velikega pompa odpravili na Norveško in poskrbeli za eno večjih senzacij, saj so norveškega tekmeca, ki je bil takrat za razliko od grofov v rednem tekmovalnem ritmu, premagali z 2:1.

Celjani so na Norveškem presenetili Tromso, a so jim Skandinavci z dvojno mero vrnili udarec na Areni Petrol. Foto: Vid Ponikvar

Strelca sta bila Andraž Žurej in kapetan Sebastjan Gobec, v celjski ekipi pa je igralo kar nekaj bodočih (občasnih) članskih reprezentantov. To so bili Benjamin Verbič, Miha Zajc, Gregor Bajde, Blaž Vrhovec in Matic Kotnik.

Skandinavci so podcenjevali mlado celjsko ekipo. Na povratni tekmi so zaigrali bolj odločno in odgovorno, premagali Celje z 2:0 in si priigrali napredovanje.

Kazan je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstan, kjer sta se včeraj za finale pokala konfederacij pomerila Čile in Portugalska. Ko je tam pred štirimi leti gostoval Maribor, prekrasni štadion Kazan Arena še ni bil končan. Vijolice so se takrat izkazale in v skupinskem delu evropske lige prekrižale načrte bogatemu ruskemu klubu. Najbolj po zaslugi Dejana Mezge, Medžimurca s slovenskim potnim listom, ki trenutno igra na Ronaldovem rojstnem otoku Madeira in je v 86. minuti izenačil na 1:1.

Dejan Mezga (levo) je na gostovanju v Kazanu osrečil srca mariborskih ljubiteljev nogometa. Foto: Gregor Krajnčič / Sportida

Od igralcev, ki so v Kazanu začeli od prve minute, so danes med vijolicami le še Jasmin Handanović, Mitja Viler, Aleksander Rajčević, Aleš Mertelj in Damjan Bohar.

To je bila točka, ki je izbrancem Anteja Šimundže pomagala do zgodovinskega preboja v izločilni del tekmovanja. Z Rubinom se je tudi začela evropsko pot tedanjega Maribora. V uvodnem krogu, ko je vijolice vodil še zdajšnji hrvaški selektor Ante Čačić, je v Ljudskem vrtu izgubil kar z 2:5.

Novogoričani so se ta teden odpravili na najdaljšo evropsko pot. Pot jih je popeljala v Armenijo, v mesto Gyumri, ki ima okrog 120 tisoč prebivalcev in leži v bližini turške meje. Slovenski podprvaki so v smeri kavkaške dežele najprej poleteli iz Benetk, nato pa pot s krajšim postankom nadaljevali v romunski Konstanci.

Miran Srebrnič in Andrej Komac še nista vodila Gorica na tako oddaljenem gostovanju kot danes. Foto: Vid Ponikvar

Pomerili se bodo s klubom Širak, poimenovanem po severni provinci, katere glavno mesto je Gyumri. Leži na planoti z nadmorsko višino okrog 1.500 metrov. Tam se bo danes Gorica pomerila v uvodni tekmi prvega kroga kvalifikacij za ligo Europa.

Ostanimo v Gruziji. Pisalo se je leto 2009, športni direktor Zlatko Zahović pa je želel Maribor, ki ga je navadil na osvajanje državnih naslovov, popeljati višje tudi v Evropi. V drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov se je pomeril s prvakom Gruzije, klubom WIT Georgia. Prva tekma v Tbilisiju se je končala brez zadetkov.

Zorana Pavlovića je na gostovanju v Gruziji od zmagovitega gola delilo le nekaj centimetrov. Foto: Vid Ponikvar

Slovenski prvak je bil bližje zmagi, a je Zoran Pavlović v sodnikovem podaljšku stresel okvir vrat. Takratni prvi vratar vijolic Marko Ranilović je nalogo opravil z odliko in ostal nepremagan (0:0). Čeprav so še leto poprej v Gruziji vladale vojne razmere, je dvoboj potekal v mirnem ozračju. Domači navijači so bili jezni le na delivce pravice, zagodel pa jim jo je neposredni televizijski prenos, saj je gruzijski reportažni avto med tekmo zajel požar. Maribor je na povratni tekmi ugnal WIT s 3:1 in napredoval, nato pa skoraj presenetil še Zürich.

Braga, leto 2011. Razdalja 2.000 km.

Tekma Braga (Portugalska) : Maribor 5:1.

Zadnje mesto, ki je od sedeža slovenskega udeleženca evropskih tekmovanj oddaljeno vsaj dva tisoč kilometrov, je Braga. Od Maribora jo loči natanko dva tisoč kilometrov zračne poti. Navijači vijolic se neradi spominjajo dvoboja na Portugalskem. Pred šestimi leti, ko se je začenjala mariborska evropska pravljica, je potekal na znamenitem štadionu Municipal de Braga, ki zaradi odprtih tribun in žive skale spominja na kamnolom. Tu je gostil tudi tekme EP 2004. Vijolice so izgubile z 1:5, častni gol je prispeval Dalibor Volaš.

Mariborčani so doma proti Bragi osvojili zgodovinsko prvo točko v evropski ligi, v gosteh pa izgubili z 1:5. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Je pa bila Braga vendarle tudi prva evropska žrtev. Bil je prvi tekmec, proti kateremu je Mairbor v skupinskem delu evropskega tekmovanja ostal nepremagan. V Ljudskem vrtu se je tekma končala z 1:1. To je bil velik dosežek za slovenski klub, saj je Braga leto pred tem igrala v finalu lige Europa.