Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Lojze Grčman

Nedelja,
29. 5. 2016,
20.39

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,75

2

Natisni članek

slovenska rokometna reprezentanca liga prvakov Kielce rokomet Uroš Zorman 25 let Slovenije

Nedelja, 29. 5. 2016, 20.39

6 let, 7 mesecev

Uroš Zorman

Številni ga obožujejo, drugim gre na živce, on pa serijsko osvaja naslove #IzArhiva

Lojze Grčman

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,75

2

uros zorman

Malo je v tujini tako prepoznavnih in uspešnih slovenskih ekipnih športnikov, kot je rokometaš Uroš Zorman. Ta je v lanski sezoni osvojil svoj četrti evropski naslov.

"Ali me imajo ljudje radi ali me sovražijo. Nečesa vmes, na pol ni. To vsi veste, vsi me poznate," je pred slabega pol leta v intervjuju za Sportal dejal prvi med enakimi v rokometni reprezentanci Uroš Zorman. Nekaj tednov zatem je tedaj 36-letnik s 14. mestom doživel bridko razočaranje na evropskem prvenstvu, ki ga je gostila "njegova" Poljska. Njegova reprezentančna prihodnost je bila negotova, pravzaprav z obeh strani, lastne in selektorjeve.

A prav on je bil tisti, ki je tri mesece zatem prispeval pomemben delež k slovenski uvrstitvi na olimpijske igre, svoje druge. In to v zelo zaostreni konkurenci Španije in gostiteljice Švedske. V Riu je s Slovenci kasneje zasedel šesto mesto. Vmes je po zmagi Kielc nad Veszpremom osvojil še svoj četrti evropski naslov. Toliko jih nima noben drug slovenski rokometaš. Samo še trije igralci na svetu so slavili s tremi različnimi ekipami - Sergej Rutenka, Nikola Karabatić in Jose Hombrados.

Šport z identiteto

Rokomet je šport, ki ima v Sloveniji ime in priimek, identiteto, zgodovino. Celjski rokometaši so leta 2004 osvojili ligo prvakov, nekaj mesecev prej je bila Slovenija evropska podprvakinja. Letošnjega januarja je v pomlajeni zasedbi na svetovnem prvenstvu osvojila tretje mesto. Moška reprezentanca se je leta 2000 prva izmed ekipnih športov uvrstila na olimpijske igre. Rio bo po Sydneyju in Atenah, kjer je bil poleg tudi Zorman, predstavljal že njene tretje. Igralke Krima so dvakrat slavile v ligi prvakinj.

Slovenski klubi skladno z ekonomskimi kazalniki niso več v evropskem vrhu, še vedno pa vzdržujejo neko srednjo raven ter občasno pripravijo zasedo uglednejšim in predvsem bistveno premožnejšim favoritom.

Faktor X v slovenskem rokometu je kakovostna strokovna podkovanost. Pri moških se mlajše reprezentance redno gibljejo okrog svetovnega vrha, a če ne bo ekonomskih temeljev, bo izpuhtela tudi solidnost evropske primerljivosti.

 

Že pri malo čez dvajset videl in doživel marsikaj

Zorman spada v skupino najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov. Pripada generaciji, ki je zrasla v 80. letih, reprezentančni debi pa je doživel na prelomu tisočletja še kot najstnik. Otrok Slovana je zablestel pri Prulah. Z 22 leti je postal državni prvak s prvim klubom, ki se ni imenoval Celje, s 23 je bil že polfinalist lige prvakov, s 24 je imel v žepu srebrno kolajno z evropskega prvenstva in olimpijsko izkušnjo.

Po razpadu Prul je sledil odhod v Španijo, nato po nekaj mesecih vrnitev v Celje, s katerim je v navezi s Sergejem Rutenko, Edijem Kokšarovom, Dejanom Perićem, Renatom Vugrincem in preostalimi postal evropski klubski prvak. To mu je pozneje uspelo še dvakrat s španskim Ciudad Realom. S poljskimi Kielcami, kamor se je podal leta 2011 po vse prej kot prijateljskem drugem razhodu s Celjem, s katerim je lani zakopal sodno sekiro, je bil dvakrat tretji v Evropi. Skupaj je v polfinalih lige prvakov igral kar osemkrat, lanski finale lige prvakov je bil zanj že številka štiri.

Zorman se vsekakor zna postaviti za soigralce in ekipo. Tudi ostro, če je treba. | Foto: Zorman se vsekakor zna postaviti za soigralce in ekipo. Tudi ostro, če je treba.

Najbližje je bil v Španiji

V reprezentanci igra neverjetnih 17 let. Z njim ni vselej lahko (so)delovati. Je poveljnik garderobe. Vodstveno vlogo mu narekujeta tako položaj na igrišču kot močan značaj. Na igrišču je pogosto videti nervozen, večkrat v manjših ali večjih besednih vojnah s sodniki, tekmeci, soigralci ...

A po drugi strani vselej nastavi hrbet za ekipo in se postavi za soigralce, ki jim s svojo športno in splošno biografijo vsekakor ima kaj povedati. In imel jim bo, prepričani smo, tudi v kateri drugi vlogi. Obožuje balkansko glasbo, a je hkrati velik patriot.

S Kielcami je aboniran na poljski naslov. | Foto: FB profil Uroša Zormana S Kielcami je aboniran na poljski naslov. Foto: FB profil Uroša Zormana

Pozitivno predrzen

Uroš Zorman premore nekaj, kar splošnemu slovenskemu značaju manjka: pozitivno predrznost. Še kako mu je jasno, da ni dobro biti vselej majhen, ponižen in kimajoč. Zdi se, da ga včasih določeni dražljaji, na primer že leta trajajoče novinarsko spraševanje o koncu kariere ali konkurenci mlajših, le še dodatno motivirajo in krepijo.

S selektorjem Veselinom Vujovićem sta nekakšna alfa samca, ki pa ju druži najpomembnejše: velikanska želja po zmagi. V na začetku omenjenem intervjuju je sam uporabil besedo sovraštvo. Verjetno bi bil primernejši izraz, da gre njegov nastop marsikomu na živce. Z vročo glavo izrečena izjava o "kavčarjih" na svetovnem prvenstvu v Katarju je doživela na stotine parafraz.

Osvajalec

A ima hkrati veliko oboževalcev. Dejansko je zvezdnik. Že od leta 2008 vsako leto skrbno in z zanosom pripravlja tudi polno zaseden rokometni tabor.

Predvsem pa Uroš Zorman tudi pri 37 letih igra na vrhunski evropski ravni in serijsko osvaja naslove. V treh državah ima po 14 prvenstvenih in pokalnih lovorik. S Kielcami je že leta poljski vladar, podobno je bilo prej v Ciudad Realu in v prvem obdobju v Celju. Ni naključje, da eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnih ambasadorjev vedno igra v klubih, ki osvajajo.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Ne spreglejte