Zakaj se slovenski paraolimpijec z eno roko meri s tistimi, ki imajo obe?

Če spremljate paraolimpijske igre v Riu, še posebej plavanje s slovenskim asom Darkom Đurićem, ste se verjetno že vprašali, zakaj Gorenjec, ki se je rodil brez nog in leve roke, plava v isti skupini kot nekateri drugi paraolimpijci, ki lahko uporabljajo dve roki. Takšna sta na primer Francoz David Smetanine in Nizozemec Michael Shoenmaker. Oba sta bila na primer na 100 metrov prosto pred Đurićem, na tretjem in četrtem mestu. Đurić, ki bo nastopil še v dveh disciplinah, je bil peti.

• Nesrečni zgodbi, ki sta postali zgodbi o uspehu

Pod lupo testov

Odgovor, zakaj takšno, na prvi pogled, neenakopravno merjenje športnikov, smo poiskali pri novi selektorici slovenske reprezentance športnikov invalidov Jani Čander. "Invalidnosti so specifične. Športniki z enako poškodbo ne delujejo vselej enako. V vodi se odzivajo drugače, čeprav so fizično morda enako sposobni," je pojasnila nekdanja košarkarica in plavalka, zdaj pa trenerka.

Klasifikacije športnikov invalidov so narejene na podlagi posebnih testov. Klasifikacijska komisija športnike najprej preuči na suhem, in sicer gibljivost udov, njihovo dolžino, antropometrijske značilnosti ... Nato strokovnjaki preverijo, kako plavalci delujejo v vodi. Tretji segment testa za klasifikacijo pa so tekmovanja. Če se rezultati tam in načelna zmožnost plavalca preveč razlikujejo, lahko sledi reklasifikacija, torej uvrstitev v drug tekmovalni razred.

Najdejo se tudi parašportniki, ki želijo pretentati sistem. Foto: Vid Ponikvar

V Riu tekmuje 620 plavalcev, ki so razvrščeni v 14 kategorij

Najdejo se tudi nepridipravi

Pod črto: jasno je, da klasifikacije zaradi specifike plavalnih zmožnosti posameznih tekmovalcev ne morejo biti popolnoma objektivne. Zato je nemogoče s popolno natančnostjo trditi, ali se Đuriću ali komu drugemu z uvrstitvijo v določen razred godi krivica. Ocene medicinske stroke, kar klasifikatorji so, naj bi bile oziroma so objektivne.

Našel se je, najde se in našel se bo tudi kdo, ki želi klasifikatorje prinesti naokrog s skromnejšim delovanjem na testih in boljšim na tekmovanjih. Ravno takšnim športnikom naj bi se plavalni oddelek mednarodnega paraolimpijskega komiteja v prihodnjem paraolimpijskem obdobju odločneje postavil po robu.

Slovenski paraolimpijci v Riu:

• plavalec Darko Đurić, o katerem se otroci učijo v šoli
• strelska falanga, ki je poskrbela že za pet kolajn
• parakolesar Primož Jeralič, ki ga nemogoče še bolj podžge
• parakajakaš Dejan Fabčič, ki je zamenjal šport
• slepi maratonec Sandi Novak, ki mu je tek spremenil življenje