En dan, dva njegova svetovna rekorda

• Slovenska zastava zaplapolala v paraolimpijski vasi #foto

Darko Đurić, plavalec, ki se je rodil brez obeh nog in leve roke, ne bo prvič v Riu. Tam je tekmoval že na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih pred sedmimi leti in se odlično počutil. Tako je bilo verjetno tudi v Londonu, kjer je pri 22 letih debitiral na paraolimpijskih igrah ter osvojil četrto, dve peti in šesto mesto. Ob tem je na 50 metrov delfin kar dvakrat postavil svetovni rekord v svoji kategoriji.

#NeSpreglejte:

• Potem ko je nanjo streljal fant, je njeno življenje doživelo silovit (športni) zasuk
• Na slepega Sandija je padel križ, ki ga je izdelal sam
• Kar mu pravijo, da je nemogoče, ga le še bolj podžge
• Od rekreativca do paraolimpijca v treh letih

Čeprav tega ne oznanja na ves glas, je jasno, da bo Gorenjec v Riu z vsemi silami napadel kolajno. Vsaj eno. A do tam je treba še priti. "Osnovni cilj so vedno osebni rekordi. Na največjem tekmovanju je treba pokazati najboljše rezultate. Tako razmišlja tudi konkurenca. Cilj so minimalno trije finali v štirih disciplinah. Če bo kaj več, bom zelo vesel," pravi 26-letnik s Podbrezij, ki bo nastopil na 50, 100 in 200 metrov prosto ter 50 metrov delfin.

Maja priplaval dve kolajni

Pred tremi leti je postal dvakratni svetovni prvak, maja pa se je s portugalske Madeire, kjer je potekalo evropsko prvenstvo, vrnil s srebrno in bronasto kolajno na 100 oziroma 200 metrov prosto. S skrbno odmerjenimi treningi, na teden jih opravi 11, je pripravljenost v zadnjih mesecih še stopnjeval. Njemu v prid je to, da v Riu ni ruskih plavalcev – olimpijskega in evropskega prvaka, a se na to ne želi preveč ozirati.

Odlično razpoložena slovenska paraolimpijska osmerica v Riu. Darko Đurić stoji skrajno desno. Foto: Vid Ponikvar

Težki metalec, o katerem se učijo v šoli

Darko je v preteklosti treniral sedečo odbojko, bil je tudi mladinski reprezentant, na plavanje pa je presedlal leta 2007. Pred časom je za rubriko, ki jo pripravljajo Siolovi Trendi, dejal, da je v bazen skočil, še preden je znal plavati. Ima prefinjen občutek za humor, vozi avto, posluša težki metal, sprošča se na koncertih, ob knjigah, na kavah in sprehodih. O njem se otroci učijo in pogovarjajo v šoli.

"Ne, nimam se za nekakšnega slovenskega paraolimpijskega zvezdnika, je pa bilo v zadnjem času veliko ljudi, ki so mi izrekli besede podpore. Če nekomu s svojim zgledom spremenim razmišljanje, da se bolje počuti ali gre skozi kako krizo lažje, sem vesel," razmišlja Darko, ki trenira v Radovljici.