Zakaj Putin ne bo zavladal svetu

Poslavljajoča se Obamova administracija in številni ameriški mediji Putinovo Rusijo slikajo kot največjo grožnjo ZDA in Zahodu. Pa je to res?

Ruski predsednik Vladimir Putin žaluje za nekdanjo veliko Sovjetsko zvezo, toda ne tudi za komunizmom. Njegova politika se ne zgleduje po komunistih, ampak po carski Rusiji in ruskih konservativcih.

Ruski predsednik Vladimir Putin žaluje za nekdanjo veliko Sovjetsko zvezo, toda ne tudi za komunizmom. Njegova politika se ne zgleduje po komunistih, ampak po carski Rusiji in ruskih konservativcih. Foto: Reuters

Nedavni izgon ruskih diplomatov iz ZDA je vrhunec zaostrovanj odhajajoče Obamove administracije proti Putinovi Rusiji. Tik preden bo republikanec Donald Trump 20. januarja prevzel dolžnosti predsednika ZDA, je Barack Obama v zadnjih izdihljajih svojega predsednikovanja skušal otežiti delo svojega osovraženega naslednika.



Ruska kibernetska vojna proti ZDA?

Demokratski tabor od lanskega poletja, ko so v javnost pricurljali podatki e-sporočil, domnevno ukradenih s strežnika demokratske stranke, skuša ameriško in svetovno javnost prepričati, da ruski predsednik Vladimir Putin proti ZDA izvaja kibernetsko vojno – torej, da z rusko vlado povezani hekerji skušajo krojiti izid ameriških volitev.

Tej demokratski zgodbi velika večina ameriških volivcev pred volitvami 8. novembra lani ni verjela, kar ne nazadnje dokazuje Trumpova zmaga. Tik pred elektorskimi volitvami, ki so bile 19. decembra lani, so demokrati znova zaigrali na to karto, a tudi tokrat jim ni uspelo pri republikanskih elektorjih zasejati dvoma o poštenosti volitev in tako preprečiti Trumpove potrditve.

Odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama je v zadnjih dnevih svojega vladanja zelo zaostril odnose med Rusijo in ZDA. A Putin se ni ujel v njegovo past in za zdaj še ne priliva dodatnega olja na ogenj. Odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama je v zadnjih dnevih svojega vladanja zelo zaostril odnose med Rusijo in ZDA. A Putin se ni ujel v njegovo past in za zdaj še ne priliva dodatnega olja na ogenj. Foto: Reuters

Demokratom in Obamovi administraciji očitkov o Putinovih hekerjih, ki so Hillary Clinton preprečili zmago, do zdaj ni uspelo verodostojno dokazati. Sklicujejo se sicer na ameriško obveščevalno službo Cia, ki pa za zdaj prav tako ni postregla s prepričljivimi dokazi. 

Donald Trump je bil na Twitterju navdušen nad Putinovo odločitvijo, da zaradi Obamovega izgona ruskih diplomatov ne bo uvedel povračilnih ukrepov oziroma bo počakal na čas po 20. januarju: "Odlična Putinova poteza glede odloga. Vedno sem vedel, da je zelo pameten."

Hladna vojna in sankcije po ruski priključitvi Krima

Glede na to, da so ZDA tehnološko najmočnejša država na svetu, je veliko vprašanje, ali bi Rusija, ki je daleč od stopnje tehnološke supersile, Američane sploh lahko spravila na kolena s kibernetsko vojno, kot trdijo demokrati.

Dejstvo je, da se je zaradi Putinove vojaške priključitve Krima leta 2014 med Zahodom in Rusijo znova vzpostavila nekakšna hladna vojna, ki je bila značilna za obdobje po koncu druge svetovne vojne in padcu berlinskega zidu. Toda po drugi strani tudi ni prepričljiva s hladnovojno retoriko podkrepljena oznaka Rusije kot največje grožnje Zahodu. V resnici pa Rusija v zadnjih dveh stoletjih geopolitično še nikoli ni bila tako šibka, kot je danes. 

Na fotografiji: ruski vojaki v Parizu leta 1814. Car Aleksander I., ki je bil tudi pobudnik ustanovitve Svete alianse, zveze evropskih konservativnih vladarjih (leta 1821 je bil kongres te zveze tudi v Ljubljani, op. p.), je imel upravičeno oznako evropski žandar. Vlogo žandarja oziroma policista v Evropi so Rusi izgubili šele v času Krimske vojne 1853-1856.  Na fotografiji: ruski vojaki v Parizu leta 1814. Car Aleksander I., ki je bil tudi pobudnik ustanovitve Svete alianse, zveze evropskih konservativnih vladarjih (leta 1821 je bil kongres te zveze tudi v Ljubljani, op. p.), je imel upravičeno oznako evropski žandar. Vlogo žandarja oziroma policista v Evropi so Rusi izgubili šele v času Krimske vojne 1853-1856.  Foto: commons.wikimedia.org

Poglejmo v zgodovino: po porazu francoskega cesarja Napoleona leta 1815 je bila carska Rusija prva sila na stari celini (v svetovnem merilu je bila sicer številka ena pomorska in industrijske velesila Velika Britanija). Ruske sile na čelu s carjem Aleksandrom I. so leta 1814 celo zasedle Pariz. 

Moskva kot svetovna prestolnica komunizma (1917–1989)

Tako kot po propadu Napoleonovih imperialnih ciljev se je ruski oziroma sovjetski vpliv proti zahodu razširil tudi po propadu Hitlerjevega poskusa vzpostavitve nemškega imperija. Leta 1945 sovjetska Rdeča armada sicer ni prišla skoraj do Atlantika kot ruski car Aleksander I. leta 1814, toda na delu stare celine, ki ga je zasedla, je omogočila vzpostavitev komunističnih režimov, zvestih Moskvi.

Sovjetska prestolnica Moskva po drugi svetovni vojni ni samo odločala o usodi njej podrejenih vzhodnoevropskih komunističnih držav, ampak je bila tudi prestolnica svetovnega komunizma. Vpliv Moskve je segal na vse celine in v času hladne vojne mešal štrene drugi supersili – ZDA.

Putinova nostalgija po Sovjetski zvezi

Padec berlinskega zidu oziroma propad komunizma leta 1989 in razpad Sovjetske zveze leta 1991 je znova omejil vpliv Moskve. Putinu, ki vlada največji državi na svetu od leta 1999, številni očitajo, da skuša znova vzpostaviti sovjetski imperij, pri čemer navajajo njegove besede iz leta 2005, da je bil razpad Sovjetske zveze največja geopolitična katastrofa 20. stoletja.

Minili so časi, ko je bila Moskva svetovna prestolnica komunizma, zdaj je namreč mesto, kjer živi na desetine milijarderjev. Po različnih lestvicah je ruska prestolnica na drugem mestu po številu milijarderjev. Pred njo je samo New York. Veliko ruskih milijarderjev je obogatelo v času privatizacije nekdanje državne lastnine. Minili so časi, ko je bila Moskva svetovna prestolnica komunizma, zdaj je namreč mesto, kjer živi na desetine milijarderjev. Po različnih lestvicah je ruska prestolnica na drugem mestu po številu milijarderjev. Pred njo je samo New York. Veliko ruskih milijarderjev je obogatelo v času privatizacije nekdanje državne lastnine. Foto: Reuters

Putinova vojaška priključitev Krima Rusiji in pokroviteljstvo nad mestoma Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine so na prvi pogled res videti kot izraz vse močnejšega ruskega ekspanzionizma. V resnici pa so le nekakšne ruske reševalne akcije, ko je Putin z orožjem reševal, kar je lahko, potem ko je velika večina Ukrajine s prestolnico Kijev vred po uspešni majdanski revoluciji spolzela iz ruskega vplivnega območja.

Putinova sirska vojaška pustolovščina

Podobne "reševalne akcije" so se dogajale tudi v 90. letih prejšnjega stoletja ob razpadu Sovjetske zveze, ko je bil na čelu Rusije Boris Jelcin – ruske sile so takrat zasedle rusko govoreče dele Moldavije ob Dnestru in Abhazijo, ki je del Gruzije. Nekaj podobnega, kot je leta 1974 storila Turčija, ko je v imenu zaščite interesov turške manjšine napadla Ciper in zasedla severni del otoka.

Tudi vojaško uspešna Putinova politika v Siriji, kjer od septembra 2015 s svojimi enotami aktivno vojaško podpira predsednika Bašarja Al Asada, je predvsem posledica zgrešene in polovičarske politike Obamove administracije. Če je bil napad na Irak leta 2001 napaka, je bila še večja napaka umik iz države leta 2012, kar je omogočilo vzpon zloglasne Islamske države v Iraku in sosednji Siriji.

Ruska vojska je šibkejša in bolj zastarela od ameriške. To dokazuje tudi edina ruska letalonosilka Admiral Kuznecov, ki je zaradi zastarelosti in črnega dima, ki se je vil nad njo, postala tarča posmeha v zahodnih medijih in tudi v Rusiji. Ruska vojska je šibkejša in bolj zastarela od ameriške. To dokazuje tudi edina ruska letalonosilka Admiral Kuznecov, ki je zaradi zastarelosti in črnega dima, ki se je vil nad njo, postala tarča posmeha v zahodnih medijih in tudi v Rusiji. Foto: Reuters

Rusija daleč od moči nekdanje Sovjetske zveze

Podobno usodno polovičarstvo se je zgodilo tudi v Libiji leta 2011, ko je Zahod pomagal upornikom strmoglaviti libijskega voditelja Moamerja Gadafija, nato pa križem rok opazoval, kako je država zdrsnila v anarhijo. Tudi arabska pomlad, ki jo je Obama delno podpiral, se je končala klavrno oziroma je še bolj dala vetra v jadra islamskim skrajnežem. 

Čeprav številni v zadnjem času Putinovo Rusijo predstavljajo kot nekakšno supersilo, ki ji je samo ZDA v napoto pri vladanju svetu, pa je ta grožnja pretirana. Putinova Rusija, čeprav je nekateri opisujejo z izrazom Soviet Union Light (blažja različica Sovjetske zveze, op. p.) je daleč od moči nekdanje komunistične Sovjetske zveze.

Sovjetska zveza je imela več prebivalcev od ZDA

Poglejmo nekatere statistične podatke. Putinova Rusija ima zdaj 144 milijonov prebivalcev (deveto mestu na svetu po številu prebivalcev), ZDA na drugi strani 324 milijonov (tretje mesto na svetu). 

Trumpov državni sekretar Rex Tillerson ima tesne stike z Rusijo, kar lahko napoveduje konec zahodnih sankcij proti Rusiji, ki so jih uvedli po ruski priključitvi Krima. Trumpov državni sekretar Rex Tillerson ima tesne stike z Rusijo, kar lahko napoveduje konec zahodnih sankcij proti Rusiji, ki so jih uvedli po ruski priključitvi Krima. Foto: Reuters

Nekdanja Sovjetska zveza pa je imela leta 1989 skoraj 287 milijonov prebivalcev in je bila takrat tretja najbolj številčna država na svetu, zaostajala je samo za Kitajsko in Indijo. ZDA so bile manj številčne od Sovjetske zveze, saj so imele leta 1990 malo manj kot 249 milijonov prebivalcev.

Sovjetska zveza statistično tretje najmočnejše gospodarstvo

Leta 1990 je bila Sovjetska zveza po podatkih Svetovne banke tretje največje gospodarstvo na svetu – pred njo sta bili samo ZDA in Japonska. Dolga desetletja po drugi svetovni vojni je bilo sovjetsko gospodarstvo drugo po moči na svetu. Še leta 1985 je bilo sovjetsko gospodarstvo statistično večje od japonskega. 

A kot vemo zdaj, je bilo sovjetsko gospodarstvo statistično močno, toda ta moč je bila varljiva, saj je bila sovjetska industrija precej tehnološko zaostala.

Zagovornik sodelovanja z Rusijo v boju proti islamskemu radikalizmu je tudi Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Flynn. Zagovornik sodelovanja z Rusijo v boju proti islamskemu radikalizmu je tudi Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Flynn. Foto: Reuters

Po izračunih ameriškega ministrstva za poljedelstvo, je Sovjetska zveza svoj gospodarski zenit dosegla leta 1969, ko je predstavljala 14,3 odstotka svetovnega gospodarstva, v času razpada leta 1991 pa dno z le 3,6 odstotka svetovnega gospodarstva.

Za primerjavo z današnjo močjo Rusije: po podatkih Svetovne banke je leta 2015 ruski BDP znašal 1,33 bilijona dolarjev (1,26 milijarde evrov) oziroma 1,8 odstotka vsega svetovnega gospodarstva. To pomeni, da je bilo tega leta rusko gospodarstvo šele 13. najmočnejše na svetu ter je precej zaostajalo za ZDA, ki so imele BDP v višini 18 bilijonov dolarjev oziroma 17 bilijonov evrov (24,4 odstotka vsega svetovnega gospodarstva).

Zaradi padca cen nafte Rusi vse bolj revni

Višek je rusko gospodarstvo, katerega glavni temelj so naravna bogastva (nafta, zemeljski plin, rudnine …), doživelo leta 2012, torej v času visokih cen nafte, ko je njen BDP znašal 2,23 bilijona dolarjev (2,1 bilijona evrov) oziroma 2,9 odstotka vsega svetovnega gospodarstva.

Putin ima številne nasprotnike doma in zlasti v tujini. Ukrajinci ga sovražijo zaradi Krima in pomoči proruskim separatistom, baltske narode pa je strah, da bodo postali naslednja Putinova tarča. Putina so v zadnjih letih kritizirali tudi zaradi preganjanja ruskih milijarderjev, ki se mu niso hoteli ukloniti (na primer Mihail Hodorkovski), procesa proti članicam glasbene skupine Pussy Riot, njegovi nasprotniki pa ga povezujejo tudi z umori politika Borisa Nemcova, novinarke Ane Politkovske in nekdanjega agenta ruske obveščevalne službe FSB Aleksandra Litvinenka. Putin ima številne nasprotnike doma in zlasti v tujini. Ukrajinci ga sovražijo zaradi Krima in pomoči proruskim separatistom, baltske narode pa je strah, da bodo postali naslednja Putinova tarča. Putina so v zadnjih letih kritizirali tudi zaradi preganjanja ruskih milijarderjev, ki se mu niso hoteli ukloniti (na primer Mihail Hodorkovski), procesa proti članicam glasbene skupine Pussy Riot, njegovi nasprotniki pa ga povezujejo tudi z umori politika Borisa Nemcova, novinarke Ane Politkovske in nekdanjega agenta ruske obveščevalne službe FSB Aleksandra Litvinenka. Foto: Reuters

Še slabše se Rusija v primerjavi z ZDA odreže, če upoštevamo BDP na prebivalca. Leta 2015 je bil ta 9.093 dolarjev oziroma 8.638 evrov (65. mesto na svetu), ameriški pa 56.116 dolarjev oziroma 53.310 evrov (osmo mesto na svetu). Za primerjavo: slovenski je bil 20.727 dolarjev oziroma 19.690 evrov (33. mesto na svetu). Leta 2013, torej pred padcem cen nafte in sankcijami, je bil ruski BDP na prebivalca 15.552 dolarjev (14.774 evrov).

Rusija je jedrska sila tako kot ZDA, toda glede na izdatke za vojsko precej zaostaja za svojo tekmico. Leta 2015 je namreč ameriški obrambni proračun znašal 581 milijard dolarjev oziroma 552 milijard evrov (prvo mesto na svetu), ruski pa le 46,6 milijarde dolarjev oziroma 44,3 milijarde evrov (peto mesto na svetu). Več od Rusije za vojsko namenjajo Kitajska, Savdska Arabija in Velika Britanija.

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • pesbanny / 07.01.2017. ob 21:03

    Trump najavlja novo dobo,ko se bo dosedanji sistem sistematičnih laži v imenu "politično korektnega govora" dokončno poslovil. Tudi Putin najavlja s svojimi nastopi ta trend.V svetu ,ki prihaja se bo spet smelo biti nacionalist,dovoljeno bo pozvati sodržavljane k obrambi, dovoljeno bo prepoznati sovražnike in se jim zoprestaviti. Niti govora ne bo več o "enem samem svetu" in nekakšne univerzalne "človekove pravice" bodo dobile svojo omejitev.Nič več ne bo tako kot je bilo.

  • Rafko / 07.01.2017. ob 17:18

    Komunizem je vsepovsod pustil vsakem narodu veliko revščino (v glavah in v žepih) in udi v Rusiji je tako. .

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano