Kako je svetovna prestolnica komunizma postala mesto milijarderjev

V prihodnjih dneh bodo oči (vsaj dela) svetovne javnosti spet uprte v Rusijo oziroma Rusko federacijo. V črnomorskem letovišču Soči se bodo namreč konec tedna začele 22. zimske olimpijske igre.

Nova ruska samozavest Te igre, ki so jih nekateri po ruskem predsedniku Vladimirju Putinu poimenovali tudi Putinove igre, naj bi bile manifestacija – tako svetu kot prebivalcem Rusije – nove ruske samozavesti in moči.

Rusi, ki so sebe vedno dojemali kot velik, zgodovinsko pomemben narod, so namreč po porazu v t. i. hladni vojni in s tem povezanim razpadom komunistične Sovjetske zveze (SZ) v letih 1990–1991 zapadli v globoko krizo samozavesti. Jelcinova šok terapija Demokratična Rusija, v kateri je oblast prevzel Boris Jelcin, je skok iz poraženega socializma v zmagovalni kapitalizem opravila s t. i. šok terapijo – hitrim preoblikovanjem sovjetskega centralno-planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo.

Še zdaj se krešejo mnenja, ali je naraščajoča revščina v 90. letih prejšnjega stoletja posledica šok terapije, razpada Sovjetske zveza ali obeh procesov hkrati. Za primerjavo: v Poljski je bila šok terapija veliko bolj uspešna.

Prihvatizacija in tajkuni Kot drugod po t. i. tranzicijskih državah je tudi v Rusiji s privatizacijo državne oziroma družbene lastnine nastal sloj novopečenih bogatašev, posameznikov, ki so imeli dobre povezave s politiko in so bili ob pravem času na pravem mestu (t. i. tajkuni ali oligarhi). Razočarani Rusi, ki so ostali praznih rok pri delitvi družbenolastninske pogače, so zato privatizacijo poimenovali prihvatizacija, tj. prisvajanje.

Ruski padec na dno Poleg temnih plati privatizacije družbene lastnine so Rusijo v 90. letih zaznamovali tudi vse večja revščina, povečanja kriminala, zlasti mafijskih obračunov, pa tudi padec rodnosti in večja smrtnost, ki sta poleg izseljevanja Rusov oziroma prebivalcev Rusije (največ od tega ruskih Judov) na Zahod za nekaj milijonov zmanjšala demografsko moč Rusije.

Kako gospodarsko nebogljena je bila Rusija v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, pove podatek Svetovne banke, da so leta 1999 več kot 140-milijonsko Rusijo po gospodarski moči prekašale nekajkrat manjše države.

Največja država na svetu šibkejša od naše sosede Avstrije Če je imela Rusija tega leta bruto družbeni proizvod (BDP) 145 milijard evrov, je imela na primer 10,5-milijonska Belgija BDP 189 milijard evrov, naša severna soseda, osemmilijonska Avstrija, pa 157 milijard evrov.

Gospodarsko moč največje države na svetu (več kot 17 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja) pa je skoraj odtehtala borih 43 tisoč kvadratnih kilometrov velika 5,6-milijonska Danska, ki je imela BDP 129 milijard evrov.

Rusija počasi okreva Revščino Rusov pa kažejo podatki Svetovne banke o BDP na prebivalca (upoštevana je primerjava kupne moči). Leta 1990 je imela največja država na svetu BDP na prebivalca 5.992 evrov, leta 1996 pa samo 4.091 evrov.

Leta 2000 je BDP občutneje poskočil – na 5.056 evrov –, nato pa se je vse bolj strmo dvigal. Zlata leta so bila med letoma 2004 in 2008, ko se je BDP na prebivalca s 7.586 evrov skoraj podvojil na 15.004 evre. Leta 2012 je BDP na prebivalca dosegel 17.391 evrov.

Najuspešnejša država nekdanje Sovjetske zveze Tako visok BDP na prebivalca na svetovni lestvici držav zadostuje za 43. mesto. Pred Rusijo sta na tej lestvici od nekdanjih držav Varšavskega pakta le Češka in Slovaška. Vse druge so za njo: Poljska, Madžarska, Romunija in Bolgarija.

Tudi med državami nekdanje Sovjetske zveze se je na omenjeni lestvici najbolje odrezala Rusija. Tik za njo sta dve baltski državi, članici EU Litva in Estonija (44. in 45. mesto). Druge države nekdanje SZ (Latvija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija …) bolj zaostajajo.

Rusija v deseterici gospodarsko najmočnejših držav Rusija, ki ji od leta 2000 kot predsednik vlade ali kot predsednik države vlada Putin, je bila leta 2012 osmo največje gospodarstvo na svetu. Njen BDP je znašal 1.491 milijard evrov. Pred njo so le ZDA, Kitajska, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Brazilija.

Kje so vzroki za rusko gospodarsko okrevanje? Gospodarska moč Rusije – če odštejemo še vedno močno in izvozno naravnano vojaško industrijo – temelji na naravnih bogastvih: nafta, zemeljski plin, premog, les, dragocene kovine (na primer zlato), diamanti (25 odstotkov svetovne proizvodnje) …

Severna Savdska Arabija Rusija je v prejšnjem desetletju izkoristila dvig cen energentov – nafte in zemeljskega plina – ter napolnila državno blagajno. Izvoz nafte in zemeljskega plina glede na vrednost obsega več kot dve tretjini ruskega izvoza. Rusija je torej postala nekakšna severna Savdska Arabija – država, katere bogastvo in moč temeljita na nafti.

Putinova Rusija je tudi okrepila vpliv države v gospodarstvu, politični analitiki govorijo o nekakšnem državnem kapitalizmu. Oligarhi, ki so bili poslušni oblasti, so se ohranili, neposlušni – kot Mihail Hodorkovski ali Boris Berezovski – pa so se znašli v nemilosti Kremlja.

Moskva – mesto milijarderjev V Moskvi, nekdanji prestolnici Sovjetske zveze, prve države socialističnega tabora, zdaj po podatkih revije Forbes živi – kot nekakšna ironija zgodovine – največ milijarderjev na svetu, in sicer kar 84. Za primerjavo: v "srcu kapitalističnega sveta", New Yorku, ki je na drugem mestu, živi "le" 62 milijarderjev.

Ruski bogataši oligarhi pa so se tudi raztepli po svetu, kjer radi kažejo svoje bogastvo. Eden najbolj znanih je Roman Abramovič, ki je pred leti kupil londonski nogometni klub Chelsea.

Rusi prihajajo, Rusi prihajajo Leta 1966 je ameriški režiser Norman Jewison posnel komedijo Rusi prihajajo, Rusi prihajajo (v izvirniku: Russians are coming, Russians are coming), ki je smešila strah Američanov in drugih Zahodnjakov pred sovjetsko komunistično invazijo.

Rusi oziroma prebivalci Rusije so od leta 1987, ko je takratni reformno usmerjeni vodja Sovjetske zveze Mihail Gorbačov malce odprl meje, in še zlasti po padcu berlinskega zidu res prišli, a ne s tanki in podmornicami. Pravzaprav prihajajo predvsem Rusinje Ne odhajajo pa na Zahod samo ruski petičneži. Najprej in v večjem številu so odšli tisti bolj revni, ki so iskali boljše življenje (čeprav revnih prebivalcev Rusije, ki so vzeli pot pod noge po zlomu komunizma ni bilo toliko, kot se je bal Zahod). Iz Rusije se je odselilo veliko Judov (v Izrael in ZDA) in pripadnikov nemške manjšine (v Nemčijo). Pa tudi veliko ruskih mafijcev.

Zanimivo je, da so se iz Rusije po letu 1990 večinoma izseljevale ženske (nekatere med njimi tudi zaradi prostitucije). V Italiji na primer je od tam živečih ruskih državljanov kar 80 odstotkov pripadnic nežnejšega spola. Demografi to razlagajo predvsem s porokami Rusinj z Zahodnjaki (vir: Russian International Affairs Council).