Bharti Kher: Magična realistka umetnosti

Leta 1969 v Londonu rojena indijska umetnica Bharti Kher je študirala slikarstvo in pozneje odpotovala v Indijo, kjer je spoznala znanega indijskega umetnika Subodha Gupto in se zaljubila vanj. Po poroki leta 1993 se je za stalno preselila v New Delhi, kjer živi in ustvarja še danes. Njena dela so zelo heterogena, ustvarja tako skulpture kot slike. Zadnje so abstraktne, z njimi pa pogosto pretvarja potrošniške objekte v umetniška dela in predeluje najdene predmete. Umetnostni kritiki Kherovo radi povezujejo z magičnim realizmom in mitologijo, ki sta izhodišči njene kariere.

Rekordni izkupiček za padlega slona Leta 2010 se je Bharti zapisala v zgodovino dražb umetniških del, saj so njeno delo Koža govori jezik, ki ni njen (2006) prodali za 1,2 milijona evrov. Delo danes velja za kultno in je najdražje delo indijskega umetnika. Predstavlja gromozanskega padlega slona, prekritega z več kot sto tisoč indijskimi bindiji (okras, ki ga Indijci nosijo sredi čela). Slon je odprl tematiko, ki jo umetnica rada obravnava – različno interpretacijo v različnih kulturah. Beli slon je v Evropi namreč norost, medtem ko v Aziji velja za znamenje sreče, na Tajskem pa bi kralj takšnega slona daroval svojemu nasprotniku, ki ga želi uničiti. "Miti, legende, zgodbe in povezave so na različnih krajih tako različni," pravi umetnica. S skulpturami je raziskovala tudi različne vloge ženstvenosti. Njena hibridna bitja, napol človeška, napol živalska ali vesoljska, ponazarjajo dvojnost identitet, nasprotujoče si osebnosti in nagovarjajo različne poglede na žensko.

Prej antropologinja kot raziskovalka spiritualnosti Bindiji so sicer redno prisotni v njenem delu in značilni za njen umetniški izraz. Uporablja jih kot pomoč pri oblikovanju in izražanju svoje umetnosti, z njimi ustvarja živahne konstelacije in sestavlja nekakšne slike, ki so videti žive, kot celice pod mikroskopom. Čeprav bindiji veljajo za spiritualni predmet, pa ta vidik za umetnico ni pomemben. "Če bog obstaja, potem je bog umetnost. Kot večina umetnikov tudi sama nisem poduhovljena. Umetniki večinoma verjamejo v moč človeka. Ljudje so zelo mogočni; večina se jih ne zaveda moči uma in kaj lahko dosežejo z njo," je povedala v intervjuju za Artinfo in sklenila, da je bolj antropologinja kot duhovna oseba.