Tim Gajser
Petek, 26. 4. 2024, 17.00
1 teden, 2 dneva
Nasvet za izlet v hribe (47.)
Za prvomajske praznike na razgledne poti na Gardsko jezero #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,19
Zima se iz slovenskih gora še ni poslovila. Ta teden jih je sneg znova pobelil, obstaja tudi nevarnost plazov, zato je pametno pogledati proti nekoliko toplejšim krajem, pa še med prvomajskimi prazniki bo dovolj časa tudi za nekajdnevni aktiven pobeg čez mejo. Na severni obali Gardskega jezera je zaradi vpliva vetrov iz Padske nižine v tem času že skoraj poletno. Razgledne pešpoti 500, tisoč in več metrov nad jezerom kar vabijo. To je naš tokratni praznični nasvet za izlet v hribe, s poudarkom na vzponu na Monte Creino. Razgled z vrha, 1.200 metrov nad Gardskim jezerom, si oglejte v zgornjem videu.
Pogled na Gardsko jezero, ki nas spremlja večji del vzpona.
Aprila Slovenci odhajamo v smeri severne obale Gardskega jezera. Nedaleč od Arca, ki je znan po športnem plezanju, poteka dirka svetovnega prvenstva v motokrosu s Timom Gajserjem in Janom Pancarjem. In tako smo spoznali, da gre za enega najlepših skritih kotičkov Italije, ki je kot nalašč za aktivne počitnice. Poleti tudi v in na vodi, v tem času pa so tam idealne razmere za kolesarstvo (imajo veliko kolesarskih stez) in pohodništvo. Največji čar tamkajšnjih pešpoti so razgledi na največje italijansko jezero, Gardsko jezero. Za piko na i spoznavamo še zgodovino, saj so nekatere speljane po jarkih in ob bunkerjih iz prve svetovne vojne. Tu je potekala fronta med avstroogrsko in italijansko vojsko. Na jezeru je sicer tromeja med italijanskimi deželami Benečija, Lombardija in še danes marsikje nemško govorečo Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Pogled iz nekdanjega bunkerja proti Monte Altissimo
Pešpot 637 po grebenu Monte Corno na Monte Brugnole (1.180 m) in Monte Creino (1.290 m) poteka po obrambni liniji avstroogrske vojske. Do vrha je približno tri ure hoje, dobrih tisoč višinskih metrov in 6,5 kilometra, a se nam razgledi na Gardsko jezero in na bližnji dvatisočak Monte Altissimo (za njim je Monte Baldo), na katerem je bila italijanska vojska, začnejo odpirati že po manj kot uri vzpona. Ta ne fizično ne kondicijsko ni pretirano zahteven.
V videu poglejte, kako je videti vzpon na Creino in kakšni so razgledi z vrha:
Triurni pohod iz mesteca Nago na Monte Creino
Tik nad izhodiščem v mestecu Nago
Za pohod na Monte Creino parkiramo na osrednjem parkirišču v mestecu Nago (219 m). Ta je pri krožišču, kjer se cesta spusti levo navzdol proti mestecu Torbole oziroma proti Gardskemu jezeru. Ob krožišču so tudi prve planinske table, ki nas usmerijo desno navzgor po strmi asfaltirani cesti do zadnjih hiš. Sledili bomo pešpoti številka 637 oziroma smerokazom za Monte Corno in Monte Creino. Corno je greben, po katerem bomo hodili. Pravzaprav je najbolj strm del poti takoj na začetku, ko se je treba čez precej skalnati teren najprej dvigniti na greben. Nato pa se pot vzpenja bolj zložno.
Pot je lepo markirana (številka 637). Sledimo oznakam za Corno, Brugnolo in Creino.
Pogled na Torbole in Gardsko jezero
V prvi uri vzpona je precej razpotij, a gre večinoma za bližnjice, tako da je precej vseeno, ali sledimo markacijam s številko 637 ali tablam za Tre Croci (579 m), Monte Corno, Monte Brugnolo in Monte Creino. Kmalu dosežemo nekaj velikih balvanov in nad njimi prve ostanke bunkerjev iz prve svetovne vojne. Po uri vzpona pridemo do prve razgledne točko na jezero, malo višje še do lepše na položajih, kjer je imela vojska artileríjo oziroma topníštvo. Nato se krajši čas vzpenjamo po ostankih jarkov in že smo na točki Stützpunkt. Približno 500 višinskih metrov nad izhodiščem (po uri in pol vzpona) imamo neoviran pogled na Nago, Torbole, Rivo in Gardsko jezero pod nami in Monte Altissimo v smeri juga nad nami. Kdor ima dovolj vzpona, se lahko tu obrne in sestopi po isti poti v dolino.
Pogled s točke Stützpunkta na Gardsko jezero, Nago in Trobole. Na drugi strani sta Pregasina in Punta Larici.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
V primeru krožne ture pri tej tabli ob sestopu krenemo levo navzdol.
Bolj zagrizeni pohodniki pa gremo vse do vrha! S Stützpunkta se pešpot vrne v gozd in naslednja ura je precej manj razgledna, tudi strmina na nekaj odsekih večja. Zdaj sledimo oznakam 637 za Brugnolo, Creino in prelaz Santa Barbara. Monte Brugnolo lahko kar obidemo in nadaljujemo po robu grebena na Monte Creino. Tu se pot položi in levo se nam odprejo travniki nad prelazom Santa Barbara in nad njim gola pobočja dvatisočaka Monte Stivo. Po skupno treh urah vzpona (malo več ali malo manj, odvisno od postankov na razglednih točkah) dosežemo križ, ki označuje Monte Creino. A nadaljujemo še malo naprej na najvišjo točko, kjer se nam s travnatega roba odpira najlepši pogled navzdol na Gardsko jezero. Od tu pravzaprav v vse smeri neba, ne le na jug in zahod. V smeri severa je tik pred nami omenjeni Stivo, proti severozahodu pa pogled seže vse do masiva Dolomiti di Brenta, kjer vrhovi sežejo čez 2.500, tudi do tri tisoč metrov visoko. Med njimi se skriva Madonna di Campiglio.
Pogled z najvišje točke, s travnatega roba Monte Creino, kar 1.200 metrov nad Gardskim jezerom
Izhodišče: Nago (219 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.080 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: lahka markirana pot
Pogled na Monte Stivo, do vrha je še dodatnih 800 višincev.
Za sestop sta mogoči dve izbiri. Prva je po isti poti, če si želimo še enkrat razgledov z grebena in obiska ostankov iz prve svetovne vojne. Druga pa je sestop po sicer kolesarski stezi 763, ko smo v dolini v uri in pol. Prvi del sestopa gre sicer po isti poti, nato pa pri tabli, da je do Monte Creino še ena ura, zavijemo levo navzdol po gozdni vlaki v smeri turistične kmetije Maso Naranch. Tam je tudi edina možnost na celotni poti za malico in pijačo. Od tam se vse bolj strma steza hitro spušča proti Nagu. Ko dosežemo zaselek s slikovito cerkvico tik pod strmimi pobočji grebena, po katerem smo se vzpenjali, se pešpot konča, in zadnji del sestopa moramo opraviti po ozki asfaltni cesti, kjer pa prometa skoraj ni.
Sestop pod grebenom Monte Corno, mimo turistične kmetije Maso Naranch, kjer je mogoče dobiti malico.
Prvomajske počitnice na Tenerifu? Potem ne spreglejte teh pohodniških poti:
Še več razglednih poti na Gardsko jezero
Po razglednem grebenu na Monte Bestone, 900 metrov na Gardskim jezerom
Križ na Monte Bestone
Razglednih točk in razglednih poti ob severni obali Gardskega jezera ne manjka. Ena najbolj obiskanih je Sentiero del Ponale, ki se od mesta Riva del Garda vzpenja po nekdanji makadamski cesti v smeri vasice Pregasina. Večina pohodnikov gre le do Belvedera, to je dobre pol ure hoje. Gre za zelo zložen vzpon tik nad jezerom in pod prepadnimi pečinami. Od tu lahko turo nadaljujete do Pregasine, a postane precej strmejša, in še naprej na Punto Larici (907 m). V tem primeru se v slabih treh urah naredi več kot 800 višinskih metrov. Do Pregasine se je sicer mogoče zapeljati z avtom in nato je le ura vzpona na razgledno točko Larici. Gardsko jezero je kot na dlani, levo sta mesteci Riva in Torbole, desno pa Limone sul Garda.
Podoben razgled na jezero, a z druge strani Limoneja, ponuja Monte Bestone (917 m). V Limoneju zapeljemo na vzpenjajočo cesto proti občini Tremosine, ki jo sestavlja več hribovskih vasic. Izhodišče krajše ture (manj kot uro in le dobrih 200 višinskih metrov) je v Voltinu, pri hotelu Le Balze. Pešpot je markirana, vzpon zložen, večji del po razglednem grebenu, vmes se še malo spusti in nato spet dvigne na Bestone. Limone je tik pod nami, na drugi strani jezera pa Alitissimo in Baldo. Za tiste, ki niste za hojo, pa je pogled na Gardsko jezero s ptičje perspektive mogoče dobiti prav z Balda, kamor iz mesteca Malcesine pelje gondola.
