Petek, 15. 3. 2024, 16.00
3 tedne, 2 dneva
Nasvet za izlet v hribe (41.)
Pohod na štajerski Triglav, Boč, kjer marca cveti velikonočnica #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
Zadnji tedni pohodnikom niso bili najbolj naklonjeni, ta teden je vreme lepše. Prebuja se narava. In tudi mi moramo prebuditi svoje noge! Da bodo pripravljene za bolj resne poletne vzpone. Zdaj je čas za lažje, spomladanske ture. Dodaten razlog ob razgledih so še spomladanske cvetlice. Boč nad Poljčanami v tem času skriva eno zelo posebno. Pa tudi razgled s stolpa na vrhu ni slab (poglejte v zgornjem videoposnetku).
Pogled s stolpa na Boču
Ko izbiramo ture v Karavankah, imamo običajno v mislih Gorenjsko, a Karavanke z najvišjim vrhom Stolom, kar 130 kilometrov dolgo alpsko pogorje, ki se začne na Tromeji, se pravzaprav iz Koroške, kjer kraljuje Peca, nadaljujejo tudi na Štajersko, vse do Boča (978 metrov) in Donačke gore. In Boč je ta čas, pred veliko nočjo, eden izmed najbolj priljubljenih pohodniških ciljev. Razlog pa veliki kosmatinec oziroma velikonočnica, prav posebna cvetlica, ki je v Sloveniji ogrožena in zaščitena. Del travnika pri Planinskem domu na Boču je eno od le štirih rastišč te sicer stepske rože v Sloveniji. Do njega se je sicer moč pripeljati, a pravi ljubitelj narave se bo raje odločil za pohod iz doline. In seveda obenem osvojil še sam vrh Boča, ki se ponaša z res lepim razgledom.
Poglejte, kako sta videti pot na Boč in velikonočnica:
Strmo zgornje pobočje Boča
Izhodišče te klasične spomladanske pohodniške ture je v Zgornjih Poljčanah. Smerokaz nas z glavne ceste skozi kraj usmeri levo skozi naselje, za zadnjimi hišami, preden se cesta nadaljuje v gozd, parkiramo. Če bi radi takoj zagrizli v strm klanec, izberemo pot čez Babo, za nekoliko lažji vzpon pa krenemo navzgor po grapi, po gozdni učni poti. Ta se zmerno vzpenja in kmalu preči cesto. Kljub senčni grapi že tu ne manjka spomladanskega cvetja. Počasi začne strmina naraščati. Markirana pot se nato obrne v desno in dvignemo se na greben, kjer se nam z desne priključi pot čez Babo. Nato se pot znova obrne v levo in znova nabiramo višinske metre, na levi pa že uzremo vrh Boča z oddajnikom. Ko dosežemo kolovoz (levo sta klop in miza), ga prečkamo in nadaljujemo levo navzgor (desno je pot proti planinskemu domu, a tega bomo obiskali ob sestopu).
Prvi razgledni stolp je na Boču stal že konec 19. stoletja.
Kmalu dosežemo nov kolovoz, ki mu sledimo v levo. Po nekaj minutah se ta spremeni v končni vzpon. Pred nami je še kakšne pol ure strme pešpoti po zahodnem pobočju Boča. Nekoliko višje se pot razcepi, leva (čez Belunjačo) je nekoliko izpostavljena, desna pa strmejša. Tik pod vrhom se znova združita in že smo tik pod oddajnikom. Ko dosežemo kolovoz, mu sledimo pod oddajnikom (zahodni vrh Boča) in vojaškimi objekti, kjer je dostop omejen (manjše sedlo). Ob koncu ograje se po pešpoti dvignemo še nekaj metrov na bolj skalnat vzhodni vrh Boča, kjer se med drevesi dviga 20-metrski razgledni stolp. Brez stolpa razgleda s te gozdnate gore ne bi bilo. Boč osvojimo po približno uri in pol.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Pogled s stolpa na planinski dom Na Ravni
Povzpnemo se še na stolp. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti bo razgled izvrsten. Za oddajnikom bomo uzrli Pohorje, levo v daljavi pogled seže vse do Pece, grebena Košute in Kamniško-Savinjskih Alp, desno pa je Maribor. Desno pod nami bodo Makole (najdete rumeno-rdeče stavbe družine Gajser?), levo pod nami pa travnik s Planinskim domom na Boču (uravnava Na Ravni), cerkvico sv. Miklavža in rastiščem velikonočnice.
Izhodišče: Zgornje Poljčane (360 metrov)
Višinska razlika po poti: 620 metrov
Čas hoje: ura in pol
Zahtevnost: strma, a tehnično nezahtevna pot
Leta 2022 prenovljeni Planinski dom na Boču
Pohod na Boč se na stolpu še ne konča. Zdaj sestopimo do planinskega doma. Prva možnost je po senčni poti (po vzhodnem pobočju), ki pa je bila nedavno zaradi lanskega vetroloma še neprehodna. Tako bo boljša izbira sestop po isti poti, strmo navzdol od vojaških objektov. A le do prej omenjenega drugega kolovoza, temu nato sledimo naprej (ne zavijemo desno na pot navzdol) v smeri proti planinskemu domu. Kmalu stopimo levo na pešpot, kjer po bližnjici dosežemo uravnavo Na Ravni pod južnimi pobočji Boča. Še skozi drevored, mimo konj na levi in smo pri Planinskem domu na Boču (658 metrov). Ta je bil predlani obnovljen in je odprt vse leto, samo ob ponedeljkih in torkih ne (pa denimo na velikonočni ponedeljek).
Velikonočnica ali veliki kosmatinec
Čas je še za ogled velikonočnice. Rastišče je na drugem koncu travnika, do njega se sprehodimo po makadamski cesti. Letos cveti 115 velikonočnic. Rastišče je ograjeno in vanj ne smemo. Gre za pri nas ogroženo vrsto, zato jo domačini varujejo s stražo. Da jih ne bo pohodili, predvsem pa, da je ne bi trgali ali celo izkopavali, kar so nekoč ljudje dejansko počeli, da bi jo zasadili doma. A velikega kosmatinca, edinega kosmatinca s cvetovi, obrnjenimi navzgor, ne moremo kar presaditi, uspeva samo v specifičnih razmerah. Cveti približno dva, morda tri tedne, odvisno od vremena. Ta teden so čez dan temperature že okoli 15 stopinj Celzija, tako da bo cvetel še kak teden (do 20., morda 25. marca). Zima je bila letos tako mila, zato so velikonočnice v dolini v bližnji Ponikvi zacvetele že februarja. Lani jih je bilo na tistem rastišču več kot tisoč.
Za sestop v dolino se vrnemo do planinskega doma in krenemo nekaj metrov po cesti navzdol, kjer se desno v gozd odcepi kolovoz. Položna pot se nadaljuje proti zahodnemu robu Boča. Hitro dosežemo klop in mizo, ki smo ju videli na vzponu, in tam zavijemo strmo navzdol po zdaj že znani poti. Zadnji del sestopa opravimo bodisi po gozdni učni poti (grapi) ali pa čez Babo, kjer je tudi nekaj rastišč spomladanskega resja.
