V Mini teatru obnovljena Noč čisto na robu gozdov

V performansu, ki ga je režiral Ivica Buljan, nastopa Robert Waltl. Predstavo v gledališču posvečajo 20. obletnici Koltesove smrti in 10. obletnici delovanja Mini teatra. Koltes ima posebno mesto v Mini teatru Buljan se kot režiser vedno znova vrača h Koltesu, posebno mesto ima tudi v novi hiši Mini teatra. Tam stoji njegov kip, po Koltesu nosi ime tudi dvorana. Zato ni čudno, da sta se Waltl in Buljan, ki vodita Mini teater, odločila, da obletnici počastita prav z obnovljenim performansom iz leta 2000.

Koltes je večkrat dejal, da se njegov opus začenja prav z Nočjo čisto na robu gozdov, ki jo je napisal leta 1977. Monolog je posvečen temam, h katerim se je Koltes vračal ves čas svojega ustvarjanja: samoti, iskanju lastne identitete, sanjam o boljšem in lepšem življenju, izključitvi iz družbe, nezmožnosti izražanja zahtev in upreti se želji.

Govor nekomu, ki ne odgovarja Kot so zapisali ustvarjalci, ne gre za tipičen monolog, temveč bolj za govor nekomu, ki ne odgovarja. Osamljen moški na ulici v dežju govori drugemu moškemu, mladeniču, katerega obstoj je vprašljiv. Od njega sicer nič noče, če pa že kaj, je prošnja tako silovita in zmedena, da je skoraj svoje lastno zanikanje.

Noč čisto na robu gozdov je leta 2000 prevedla Suzana Koncut, scenograf je bil Slaven Tolj, glasbo pa je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar.