Petek, 15. 12. 2017, 9.17
2 meseca, 2 tedna
Žiga Dimec: Še zdaj dobim kurjo polt, ko pomislim na tisti dan
Kmalu bodo minili trije meseci od zgodovinskega dogodka v Istanbulu, ko so naši košarkarji stopili na najvišjo stopničko Evrope. In občutki zadovoljstva so pri Žigu Dimcu še vedno močni.
Žiga Dimec je edini slovenski zlati reprezentant, ki igra v domačem klubu, natančneje v Košarkarskem klubu Krka, kjer že tretje leto zapored zastopa barve novomeškega kluba.
In čeprav je od vrhunca njegove košarkarske kariere minilo že nekaj časa, so neprecenljivi občutki, ki so ga takrat prevzeli kot kakšna omama, še vedno zelo pristni. Žigovo iztekajoče se leto je bilo pravzaprav dvakrat neverjetno, saj je doživel kar dve pomembni zmagi – poleti je postal oče, septembra pa je z reprezentančnimi kolegi stopil na evropski košarkarski podij.
Ob iztekajočem se letu smo z Žigo Dimcem preleteli leto, ki je bilo zanj neverjetno in v katerem je doživel kar dvojno zadovoljstvo. Pogledali pa smo tudi v prihodnost, pa ne zato, da bi si zadal kakšno novoletno zaobljubo, ampak da bi nam razkril svoje želje. Njegova glavna cilja sta: tujina in še večja družina.
Letos ste naredili nekaj pomembnih kljukic v svojem življenju. Junija ste postali očka. Kakšno zadovoljstvo je sin Maks prinesel v vajino življenje?
Letos je bilo res zelo uspešno leto. To, da postaneš oče, da dobiš otroka, je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v življenju.
Kakšen je bil vaš odziv, ko ste devet mesecev pred tem izvedeli, da boste postali očka?
Najprej je bilo presenečenje, saj nosečnost ni bila načrtovana, potem pa je seveda sledilo veliko veselje.
Konec avgusta ste odpotovali na EuroBasket v Helsinke in Turčijo. Na kaj ste najprej pomislili, ko ste izvedeli, da ste med potniki za evropsko prvenstvo?
Vsakemu športniku, ki lahko nastopa za slovensko reprezentanco in odpotuje na evropsko prvenstvo, je to tista prava potrditev za trud, ki ga je vlagal vso kariero, za vsa tista poletja, ki jih žrtvuješ za reprezentanco. To je to, to je velika čast.
Kako je imeti ob sebi košarkarja, kot je Goran Dragić, ki je vlekel slovenski voz na parketu in zunaj njega?
Goran je odličen igralec in pravi človek. Zelo dobro je igrati s tako izkušenim igralcem, od katerega se lahko tako veliko naučiš, saj ti res res veliko pomaga. V ekipi je bil res tisti pravi motivator, ki nas je nekako držal skupaj. Rezultat je bil pa tako ali tako vrhunski.
Kakšno zadovoljstvo je postati evropski prvak v košarki?
Vsakič, ko se spomnim tistih trenutkov, dobim kurjo polt in spet začutim tisto zadovoljstvo in srečo, ki sta me preplavila takrat.
Se danes pogosto spomnite na to medaljo? Jo imate postavljeno na posebnem mestu?
Medaljo imam doma na posebnem mestu poleg televizije, tako da jo lahko kar pogosto opazujem (smeh) in se nanjo tudi spomnim. Dejansko tudi takrat, ko na televiziji vidim kakšen oglas iz tistega obdobja.
Kaj vam je pomenilo več: množičen sprejem ob prihodu v Ljubljano ali potem v družinskem krogu? Predstavljam si, da ste bili takrat v čisto drugem svetu.
Ja, vse skupaj je bilo kar naporno in seveda je bilo lepo videti tako veliko množico na letališču in potem še na sprejemu v Ljubljani. Še najlepše pa je bilo, ko sem končno lahko prišel domov k svoji družini. Sina kar dolgo nisem videl, takrat že kar večji del njegovega življenja.
V klubskem okolju ste član novomeške Krke, ki pa ne igra na takšnih tekmovanjih, ki bi zadovoljila vaše ambicije. Verjetno se spogledujete tudi s tujino. Kaj bi vam prinesla?
Za zdaj sem še v Novem mestu, ampak seveda si želim tudi oditi v tujino. V svoji karieri bi rad še napredoval, in ker sem v Sloveniji dosegel že vse, je logično, da si želim nadaljevati v tujini. Rad bi dobil novo priložnost in najbolj realna želja v tem trenutku je zagotovo ta, da bi nekoč zaigral v euroligi.
Kaj pa v zasebnem življenju – zdaj imate enega otroka, imate željo po večji, številnejši družini? Kaj bi vam v zasebnem življenju v naslednjih letih dalo največje zadovoljstvo?
Seveda si želim, da bi imel vsaj še enega otroka.
In če bi potem vsaj eden šel po vaših stopinjah?
V nič ga ne bom silil. Se bo že sam odločil, kaj ga v življenju najbolj veseli, in pri tem ga bom nedvomno podpiral. Tudi če se bo morda odločil za košarko.
Nepozabna izkušnja: kako so zlati fantje več kot en mesec skrbeli za zadovoljstvo vseh Slovencev
Slovenski košarkarji so v dobrem mesecu združili vse Slovence, jih prikovali pred male zaslone in marsikatere odpeljali celo v Helsinke in Istanbul. Mobilizacija celotne države je bila spontana, poživljajoča in polna navdiha.
Svojim navijačem in vsem tistim, ki jih tako ali drugače ves čas podpirajo, so pričarali zadovoljstvo, ki se bo za vedno vpisalo v zgodovino slovenskega športa. Med najzvestejše navijače in partnerje nedvomno sodi tudi zavarovalnica Generali, ki slovenske košarkarje podpira že od leta 2011, ko so kot zlati sponzor slovenske moške košarkarske reprezentance začeli sodelovati s Košarkarsko zvezo Slovenije.
Generali našim junakom z veseljem vedno stoji ob strani, fantje pa jim vedno znova vračajo z izjemno energijo požrtvovalnostjo ter srčno igro.
Zavarovalnica Generali se zaveda, da je zadovoljstvo košarkarjev in vseh Slovencev vedno na prvem mestu.
