Četrtek, 28. 4. 2016, 10.47
10 mesecev, 2 tedna
Ko slišite, da ne slišite – ni treba biti na prisilni zvočni dieti
Kako ohraniti zdrav sluh in kako prepoznati, da imamo težave s sluhom? Ključ do zdravega sluha je občasno uživati v tišini in dovolj zgodaj prepoznati okvare. Kakovost sluha vpliva na celotno življenje in medosebne odnose.
Zvok nam omogoča sporazumevanje in sprejemanje informacij, uživanje od dobri glasbi in preprosto poslušanje življenja okrog nas, opozarja nas na različne nevarnosti, zato je dober sluh nujen za kakovostno življenje. Če nas doleti okvara sluha ali napaka v kateremkoli zapletenem delu človekovega slušnega sistema, se moramo začeti spopadati z naglušnostjo ali izgubo sluha.
Zaradi napredka v medicinski tehnologiji se nam ni treba povsem sprijazniti s slušnimi okvarami, saj obstaja veliko slušnih aparatov, ki v veliki meri pripomorejo k izboljšanju razumevanja in s tem k boljši kakovosti življenja. Nekatere primere prevodne naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno, pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina rešitev.
Zaznavanje zvoka nam omogoča sporazumevanje in poslušanje življenja okrog nas.
Ali slišite molekule v zraku?
Zvok je fizikalni pojav valovanja delcev v snovi. Nihanje molekul v zraku imenujemo zvočno valovanje:
- počasno valovanje (nizke frekvence) slišimo kot globoke, nizke tone (bas),
- hitro valovanje (visoke frekvence) pa slišimo kot visoke tone.
Varujete svoj sluh?
Svojega sluha ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Slušne težave in okvara sluha so tretja najpogostejša zdravstvena težava, ki se v zadnjem času še stopnjuje.
Med vzroki za izgubo sluha so starost, genetska predispozicija in bolezen. Eden od treh ljudi, starih od 65 do 74 let ima določeno stopnjo okvare sluha, po 75. letu pa se to razmerje poveča na eno osebo od dveh. Natančnega vzroka za starostno pešanje sluha ne poznajo, lahko da je vzrok v vseživljenjski izpostavljenosti hrupu in drugim škodljivim dejavnikom, ki počasi načenjajo občutljivo mehaniko slušnega sistema.
Skoraj polovica posameznikov v poklicih, kjer so delavci redno izpostavljeni glasnemu hrupu, imajo delno okvaro sluha. Med njimi so tudi glasbeniki, ki morajo na koncertu zato nositi slušalke.
Sodobno življenje je na seznam vzrokov dodalo nekaj ušesom neprijaznih elementov – nekatera zdravila, ki vplivajo na sluh in ravnotežje, in številne vire glasnega zvoka. Razvedrilno poslušanje glasne glasbe in stalen hrup načenja predvsem ušesa mladih, ki se morajo zavedati, da tudi, če je zvok prijeten, lahko okvari sluh.
Tudi, če je zvok prijeten, lahko okvari sluh. Predvajalniki in slušalke, ki so stalno v ušesih, predstavljajo veliko tveganje za okvaro sluha.
Nasveti za varovanje sluha
- Izklopimo glasbo. Predvajalniki glasbe naj bodo na srednji glasnosti, izogibajmo se glasbi, da bi utišali hrup iz ozadja. Če prek slušalk ne slišimo zunanjih zvokov, potem je glasba preglasna. Tudi če oseba zraven nas sliši našo glasbo, je ta preglasna.
- Pravilo 60:60. Na predvajalniku nastavimo največ 60 odstotkov glasnosti glasbe, ki jo potem poslušajmo 60 minut na dan. Uporabljamo možnost "smart volume", ki nam pomaga uravnavati glasnost.
- Bodimo retro. Uporabljajmo starinske velike slušalke, ki stišajo zunanje zvoke, tako da lahko glasbo poslušamo pri nižji glasnosti.
- Privoščimo si zvočno dieto. Svojim ušesom privoščimo počitek, če smo jih predolgo mučili s hrupom. Po dveh urah zabave v nočnem klubu morajo ušesa počivati 16 ur.
Slušni sistem: od satelitskega krožnika do možganov
- Zunanje uho sestavljata uhelj in sluhovod. Bobnič na koncu sluhovoda je meja med zunanjim in srednjim ušesom.
- Srednje uho je napolnjeno z zrakom, ki ga uravnava evstahijeva cev. V srednjem ušesu so tri majhne koščice – kladivce, nakovalce in stremence, ki prevajajo in ojačajo zračne tresljaje z bobniča na ovalno okence.
- Notranje uho vsebuje slušni in ravnotežni organ. Slušni del notranjega ušesa ali kohlea ima obliko polžje hišice in je napolnjen s tekočino. Ravnotežni organ pa je sestavljen iz treh s tekočino napolnjenih polkrožnih kanalov. Povezava med srednjim in notranjim ušesom sta ovalno in okroglo okence. Premikanje tekočine aktivira zaznavne celice – dlačnice v sluzničnem delu polžka, ki ga imenujemo Kortijev organ. Ko se dlačnice aktivirajo (vzdražijo), pride do spremembe mehaničnega valovanja zvoka v bioelektrični impulz, ki po ušesnem živcu potuje do možganov. Šele obdelava in primerjava teh podatkov z že shranjenimi slušnimi podatki v možganih nam omogoča razumevanje slišanega.
Kdaj je čas za pregled?
Naš sluh je zdrav, če slišimo šepet z razdalje šestih metrov.
V številnih primerih se sluh slabša počasi in tako skoraj neopazno pride do velikih težav – opažamo, da drugi več momljajo, sogovorniki morajo govoriti glasneje, neradi se pogovarjamo po telefonu. Dokler še vedno slišimo, si mogoče mislimo, da je vse v redu.
V prvih stopnjah izgube sluha je težje zaznati in razumeti visoke zvoke – otroške in ženske, predvsem ne ločimo med glasovi "s" in "f".
Drugi simptomi izgube glasu:
- težko se sporazumevamo po telefonu,
- težko slišimo, če je v ozadju hrup,
- težko sledimo pogovoru, če hkrati govori več kot en govorec,
- zdi se nam, da ljudje momljajo,
- večkrat ne razumemo, kaj ljudje govorijo in se tudi odzovemo napačno,
- večkrat prosimo sogovornike, da ponovijo svoje besede,
- drugi se pritožujejo, da je televizija preglasna,
- v ušesu slišimo zvonjenje, piskanje, brnenje, sikanje – temu pravimo tinitus.
Aparat, ki vrača življenjske zvoke
Ljudje s trajno okvaro sluha se morajo naučiti, kako funkcionirati s sluhom, ki jim je še preostal. Čeprav večini oseb s trajno okvaro sluha lahko pomagajo slušni aparati, aparate še vedno uporablja premalo ljudi z okvarami sluha. Slušni aparati so drobni znotrajušesni ali zunajušesni pripomočki, ki ojačajo zvok.
Bolniki z okvaro sluha predolgo odlašajo obisk zdravnika, zato tudi pozabijo, kako je živeti z normalnim sluhom. Prva uporaba slušnega aparata je zato lahko pravo presenečenje šok. Na poslušanje s slušnim aparatom se je vsekakor treba navaditi, saj se tak zvok razlikuje od naravnega.
Vseeno je pomembno, da ne obupamo, če nas aparat moti in se redno posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo pomagal uravnavati nastavitve in možnosti.
Slušni aparat lahko predstavlja tudi določeno psihološko breme – zato se o izkušnjah in pričakovanjih ter vseh drugih vidikih pogovorimo z zdravnikom in vsemi osebami, ki so nam blizu. Življenje, ki nas bo spet razveseljevalo z vsemi svojimi zvoki, je več kot odličen razlog, da bo obdobje navajanja na uporabo aparata čim krajše.
