Kaj nam pove rok trajanja izdelkov?

Potrošnikova pravica je, da izve, od kod proizvod prihaja, do kdaj je uporaben in kdaj je bil proizveden. A odkar je novi sistem izpodrinil starega, ni več tako, saj so datumi proizvodnje z večine izdelkov izginili. Namesto teh so se pojavile oznake "uporabno do".

A to nam v bistvu ne pove veliko – razen tega, do kdaj približno moramo izdelek porabiti, saj imajo različni proizvodi različen rok trajanja, ki ga določi proizvajalec sam. On tudi jamči za kakovost in varnost živila v času roka uporabe. Na videz isti izdelek ima namreč lahko dva različna datuma trajanja. Na primer, en izdelek ima rok trajanja dve leti, saj je obdelan pod višjimi temperaturami (sterilizacija), medtem ko ima drugi izdelek zaradi pasterizacije rok uporabe le eno leto. S tem na nek način zavedejo potrošnika, saj bo ta mislil, da je izdelek, ki ima daljši rok trajanja, bolj svež in s tem bolj kakovosten (sterilizacija namreč pomeni tudi slabšo kakovost, hrana je bolj obdelana). A ni ravno tako, saj ne veste, kdaj je bil izdelek proizveden. Po drugi strani pa nam že zdrava pamet pove, da dlje ko je proizvod uporaben, več ima konzervansov oziroma večja je njegova obdelava.

Nekateri kozmetični izdelki brez enega podatka o datumu izdelave Poleg tega pa nekaj proizvodov nima ne enega ne drugega – imajo le podatek, koliko časa je izdelek uporaben od datuma, ko ga odprete (najpogosteje se to dogaja v kozmetiki). A ob tem se spet vprašamo, koliko je star proizvod. Ali podjetja oziroma proizvajalci skrbijo, da gredo iz skladišča ven najprej najstarejši izdelki, šele nato najnovejši, ali je vse skupaj narejeno tako, da v to vložijo čim manj truda? Skrbijo za to, da izdelki, ki so že v skladiščih zaradi slabe prodaje in so že čez rok uporabe, romajo v smeti, ali jih premami dobiček in jih vseeno pošljejo na police trgovin? Kako bomo vedeli, koliko je star izdelek, ki smo ga dobili v dar?

Žal je tako, da kupec ne ve in ne more vedeti, kaj kupuje, medtem ko je s tem proizvajalcu omogočeno veliko več možnosti za prodajo.

Česa ne veste o izdelkih in vaših pravicah Proizvajalci na embalažo, verjetno zaradi preventivnih ukrepov, zabeležijo krajši rok trajanja od dejanskega. Tako je na primer skuta po preteku roka uporabe uporabna še vsaj en teden, prav tako jogurt. Edina razlika v pretečenem roku je verjetno ta, da izdelki niso več tako polnega okusa. No, poleg tega bi nam tudi naš nos povedal, če bi bil izdelek pokvarjen.

Navedba roka uporabe pri živilih, kot so sveže sadje, zelenjava, pecivo, sol, sladkor, žvečilni gumi ter alkoholne pijače z več kot 10 odstotki alkohola, ni obvezna. Torej spet ne vemo, ali so tiste pomaranče res sveže.