Združili so moči za manj zavržene hrane

Ste vedeli, koliko hrane zavrže eno gospodinjstvo v enem letu?

Podatek vas bo morda šokiral, a povprečno slovensko gospodinjstvo zavrže kar 82 kilogramov hrane na prebivalca na leto.

Lidl Slovenija in Ekošola otroke in mladostnike spodbudila k odgovornemu ravnanju

Projekt, v katerega se je vključilo pohvalno število izobraževalnih ustanov, so poimenovali Hrana ni za tjavendan. Namen projekta je zmanjšati in preprečiti, da bi toliko hrane romalo med odpadke.

Spodbujajo tudi, da se neuporabljena hrana čim bolje porabi, in prikazujejo, kakšno je pravilno shranjevanje prehranskih izdelkov. Ozaveščajo o nujnosti pravilnega recikliranja in odlaganja ostankov hrane, na primer kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke.

Hrana ne sme biti odpadek

Pomembno je, da se že otrok zaveda, da hrana ne sme biti odpadek. Otroci, pa tudi starši, naj vedo, da je treba obilje hrane spoštovati, saj le-to ni samoumevno po vsem svetu. Skupaj naj se naučijo, da tudi hrana, ki ostane, lahko z malo iznajdljivosti postane obrok naslednji dan.

Nekatere šole in vrtce smo povprašali, kako pri njih poteka sodelovanje z Lidlom Slovenija in Ekošolo pri projektu Hrana ni za tjavendan.

Opozarjajo na odgovorno naročanje obrokov, tako da ostane čim manj hrane

Odgovorno naročanje obrokov za manj zavržene hrane. Na Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana pravijo, da so že v preteklem šolskem letu izvedli raziskavo, kako zdravo jejo, in sicer tako, da so anketirali dijake in sodelovali z dobaviteljem šolske hrane. Zanimale so jih prehranjevalne navade dijakov ter poreklo hrane, ki jo uživajo v šoli.

Dijake so na ta način spodbudili k razmišljanju, kako bi zavrgli čim manj hrane, ter izvedli nagradno žrebanje najboljših predlogov. Na začetku šolskega leta pa so jih spodbudili k odgovornemu naročanju obrokov. Opomnili so jih, naj prek e-sistema sporočijo, če bodo v šoli manjkali, zato da hrana ne bi niti prišla na šolo in ne bi bilo odpadkov.

Šolo krasijo tudi plakati na to temo, v razredih pa so obešena navodila v zvezi z redom in čistočo. Uvedli so mizo, na kateri se po glavnem odmoru zberejo malice, ki niso bile odprte in jih lahko vzame kdorkoli na šoli.

Najprej niso vedeli, kaj naj počnejo s semeni – nato je nastal čudovit vrt

Skupno urejanje šolskega vrta krepi pozitiven odnos do okolja in zavest o vrednosti hrane. Srednja tehniška in strokovna šola Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana se je v projekt Ekošole vključila leta 2013. Pravijo, da so najprej ob vključitvi v Ekošolo od nje dobili škatlo s semeni, za katere niso dobro vedeli, kako nam jim koristijo, nato pa so začeli razmišljati o prostoru v okolici šole, kjer bi semena posadili. Ideja je dala idejo in nastali so Šolski vrtovi ŠC PET.

Na šolskem vrtu so dijaki skupaj z mentorjem Rajkom Bošnjakom prostovoljno prevzeli vse delo, ki je povezano z urejanjem in oskrbovanjem vrta, da le-ta živi. Dijakom to omogoča timsko delo, krepi odnos med njimi in jih povezuje, dviguje motivacijo za delo in pozitivno vpliva na delovne navade, širi znanja na področju samooskrbe in krepi odnos do okolja oziroma narave v širšem smislu.

Pomembno skrb posvečajo ostajanju kruha, ki ima tudi simbolno vrednost

Posebno skrb so namenili ostajanju kruha, spremembe pa so bile že v enem letu pohvale vredne. V Dijaškem domu Ivana Cankarja pravijo, da so se za sodelovanje v projektu Ekošole Hrana ni za tjavendan odločili zaradi njihove večletne naravnanosti k ekološkemu ravnanju s hrano. S problematiko hrane in ločevanjem odpadkov se namreč ukvarjajo že vrsto let. Začeli so z meritvami ostankov hrane pri posameznih obrokih in skupaj z dijaki sprejeli vrsto ukrepov za zmanjševanje le-teh.

Posebno skrb so namenili ostajanju kruha. Pri prvi meritvi leta 2011 je v celotnem dnevu ostalo 16 kilogramov kruha, pri meritvi v šolskem letu 2014/15 pa le še dva kilograma. Splošna količina ostankov hrane se je v prvem letu zmanjšala za pet odstotkov, v naslednjem letu pa že za 33 odstotkov.

Dijaki sodelujejo tudi pri oblikovanju jedilnikov in na tematskih večerih pri pripravi in serviranju hrane (prekmurska kuhinja, mediteranska, azijska, palačinka party …).

Pri projektu Hrana ni za tjavendan nadaljujejo z meritvami. Predlagali so postavitev kompostnikov, izvajajo anketo med vsemi dijaki o njihovih idejah, kako bi oni zmanjšali ostanke hrane na pladnjih in kam z odpadno hrano. Večina predlaga manjše porcije in oddajo hrane živalim ter ljudem v stiski.

Otroci so nove odgovorne navade prenesli tudi domov

Njihove družbeno odgovorne akcije so dobro sprejete tako med otroci kot tud njihovimi starši.

V Vrtcu Antona Medveda Kamnik želijo skozi tovrstne projekte starše in lokalno okolico seznanjati z zdravim načinom življenja in odgovornim ravnanjem do okolja. Pravijo, da so bile vse njihove akcije v okviru Ekošole uspešne, med otroci in starši dobro sprejete, hkrati pa so z njimi tudi utrdili vezi na lokalnem področju. Otroci so projekt vzeli zelo resno, saj so starši povedali, da so način ravnanja s hrano prenesli tudi domov in se želeli pogovarjati o tem, kaj so pripravili v vrtcu.

"Če otroci sami sodelujejo pri pripravi hrane, imajo do hrane veliko bolj spoštljiv odnos in tudi raje okušajo vse vrste hrane. S tem pa privzgojimo otrokom tudi zdrav način prehranjevanja in posledično skrb za zdravo in čisto okolje ter manj zavržene hrane," o ciljih projektov pove Angeli Močnik, vodja projekta Aletremed, s katerim so v šolskem letu 2014/15 dosegli prvo mesto na razstavnem prostoru Altermed na temo Hrana z našega vrta.

Želijo okrepiti zavest, da dobre navade dijaki sprejmejo za vedno

Dijaki so izdelali plakate z družbeno odgovornimi mislimi, ki krasijo celotno šolo. Na Srednji šoli Črnomelj se lahko pohvalijo, da jim je zavest, da se projekt Ekošola kot način življenja ne konča, saj gre za spreminjanje kulture vedenja in ravnanja, uspelo dobro vključiti v življenje šole.

Med pomembne dejavnosti štejejo tudi ločevanje odpadkov in zmanjševanje ostankov hrane. Dijaki tako po malici oddajo pladenj na za to določeno mesto, pri tem pa ločujejo odpadke. Kruh posebej, preostalo hrano v svoj zbiralnik. Dijaki lahko prosijo za manjši ali večji obrok hrane ali pa preprosto ne vzamejo na krožnik živila, ki ga ne nameravajo pojesti. Kar od malice ostane, je tako potem dijakom na voljo tudi pozneje, ko nastopi lakota.

Menijo, da je pomembno predvsem ozaveščanje, in pravijo, da cilj ni le nadaljevati takšno delo, ampak krepiti zavest, da takšne navade dijaki sprejmejo kot svoje, kot neko vsakodnevno rutino, ne pa neko nesmiselno zahtevo. Cilj je, da to počnejo tudi doma in da je to njihova dobra navada in "življenjski slog".

* Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija