V Münchnu razstava o delu Karla Friedricha Schinkla

Na njej več kot 300 eksponatov ponuja dober vpogled v življenje in delo enega najpomembnejših evropskih arhitektov na začetku modernizma, ki je bil poleg tega še urbanist, avtor izjemnih scenografij in vizionar.

Med drugim je mogoče videti originalno scenografijo za Mozartovo čarobno piščal in sliko večjih dimenzij z naslovom Gotska katedrala na pečini nad morjem, pri kateri je ob originalu razstavljena tudi kopija, piše na spletni strani muzeja.

Razstava je razdeljena v devet sklopov. V prvem, v katerem je predstavljeno Schinklovo življenje, se obiskovalec seznani s člani njegove družine in njegovimi prijatelji. V naslednjem obiskovalci sledijo prvim korakom mladega arhitekta na popotovanju po Italiji. Po vrnitvi v Berlin se je Schinkel, ki tedaj ni dobil naročil kot arhitekt, sprva posvečal scenografiji, ki je predstavljena pod naslovom Oder in svet. V tem delu je med drugim mogoče videti rekonstrukcijo Schinklove panorame goreče Moskve.

Vzbudil pozornost kraljeve družine in države Schinkel je s svojim delom zbudil tudi pozornost kraljeve družine in države, čemur je sledilo več pomembnih naročil. Tako so v posebnem sklopu predstavljene njegove najpomembnejše berlinske arhitekture, kot so Neue Wache, Akademija za arhitekturo in Stari muzej v Lustgartenu, ki je vrata odprl leta 1830.

Vendar pa ni bil le pruski kralj Friderik Viljem III. tisti, ki mu je dajal pomembna naročila. Njegov sin Friderik Viljem IV. je namreč postal Schinkov glavni mecen. Arhitekture, interierji in predmeti, ki jih je slednji načrtoval zanj, so predstavljeni pod naslovom Schinkel - dvorni arhitekt.

Začetnik pruske industrializacije Poleg načrtovanja se je Schinkel posvečal tudi pisanju knjig o oblikovanju, ki so dosegle zelo široko publiko. Sklop z naslovom Schinklov modernizem, uspehi v oblikovanju ga predstavi kot pionirja in vizionarja, ki se posvečal tudi promoviranju industrije. Kot eden od začetnikov pruske industrializacije je navdih našel na svojem potovanju v Anglijo leta 1926.

V 30. letih 19. stoletja je zasnoval več utopičnih arhitekturnih projektov, ki so predstavljeni v sklopu Sanje o arhitekturi - pozne utopije. Ob koncu pa se obiskovalec seznani še s Schinklovimi delovnimi metodami, ki so predstavljene v sklopu Laboratorij umetnosti - laboratorij znanosti.