V Bežigrajski galeriji 2 slike in risbe Emerika Bernarda

Likovni svet slik, ki jih je v zadnjem desetletju ustvaril Bernard, je sestavljen iz likovnih elementov, ki so z dinamičnimi oblikami in postavitvami organizirani v porajanju podobe v novo stanje.

Bernard ustvarja slike z zaslonom, pred katerim je uprizorjena prostorska sestava likov. Videz likovnega dogajanja pred zaslonom prehaja neposredno v gledalčev pogled. Ta učinek avtor doseže tudi z dodajanjem fizičnih elementov na rob okvirja slike. Z nadaljevanjem oblike ali z izrazitim izmikom podobe doseže učinek tridimenzionalnosti, ponavljanje posameznih podobnih oblik pa poudarja sobivanje sveta, je v razstavnem katalogu zapisal Miloš Bašin.

Bernardovo slikarstvo vključuje samo površine, ki so deli nosilca slik. Tudi linija je vedno v funkciji nosilca celotne kompozicije. Zlasti to velja za zgodnje slike in risbe, v katerih je še opazna sled podobe človeške figure. Ta videz človeške podobe je po letu 1987 izginil ali pa se je stopil v nove fragmente.

Prav tako je na začetku 80. let izginila forma upodobljene krajine. Vse na Bernardovih slikah deluje kot ustroj za ustvarjanje novih likovnih svetov. Oblike na slikah zaznamuje težnja k združevanju in konstituiranju popolnega likovnega sveta.

Delci simbolizirajo stalno mimobežnost oblik in hkrati svojo ukoreninjenost v sistem slike. V slikah samih se je zgodila gradnja teh in se še dogaja, zato imajo jasno in razvidno konstrukcijo. Deli te zgradbe delujejo materialno in tridimenzionalno. Spletajo podobo mrež različnih geometričnih oblik, iz njihovega ozadja pa sije svetloba. Vse se tvori in usmerja proti središču, čeprav je ta lahko tudi neviden in je zunaj slike, je še zapisal Bašin.

Emerik Bernard se je rodil leta 1937 v Celju. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1965, leta 1968 pa je končal specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. Leta 1985 je postal docent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je bil vrsto let redni profesor. Leta 2001 je bil na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izvoljen za izrednega in leta 2007 za rednega člana.

Leta 1986 je prejel Župančičevo nagrado, leta 1987 nagrado Prešernovega sklada in leta 1989 Jakopičevo nagrado. Leta 1997 je prejel veliko Prešernovo nagrado za vrhunske dosežke v likovni umetnosti. Živi v Logatcu.

Razstava bo na ogled med 15. majem in 25. junijem.