Tviteraši in soočenje

Obljubil sem, da nekaj časa ne bom pisal o nogometu, košarki, hokeju, rokometu, boksu, metanju predmetov in veslanju, pa me je to skoraj spet prijelo v sredo, ko je eden najbolj nesposobnih nogometnih trenerjev na svetu postavil rekord za Guinessovo knjigo, ko je v nekaj sekundah zapravil prednost treh golov in osramotil sebe, nogometaše, navijače pa še kakšnega športnega direktorja za povrh. Pa se bom zadržal. Na POP-u so namreč v okviru svojih rednih predvolilnih spektaklov gostili jagodni izbor slovenskih politikov, ki so jim časopisi, spletniki in še nekatere druge televizije že prej dodelili različne vloge in jim namerili rezultate nad robom parlamentarnega praga. Na drugi strani, za računalniki in pametnimi telefoni, so jih spremljali uporabniki drugega največjega družbenega omrežja. Sedem voditeljev in na desetine ciničnih kritikov s tisoči tvitov. Jasno, nekaj je bilo navijaških, v stilu "ker je Pahor Sloveniji hotel dobro, ga zdaj morda ne bodo izvolili" (ljubitelj SD), ali pa "JJ ima tipično predsedniško držo" (oboževalec SDS), pa tudi "tisti, ki imajo pomisleke zaradi Janševih računov, lahko volijo NSi in imajo potem čisto vest" (pripadnik NSi) … Sicer pa, vsaj v glavnem, skoraj samo cinizmi, morda tudi zato, ker se zdi tviteraška publika bliže strankam, ki jim ankete ne obetajo toliko, da bi jih v studio sploh vabili (eden od zmagovalnih tvitov: "zakaj KK in GG nista bila povabljena v soočenje? Ker si nista upala prinesti svojih pogodb, predvidevam."). Na Twitterju, kolikor sem uspel spremljati, res slabo prenašajo NSi, delno jih motita tudi Janković in Janša, malo manj jih motita Žerjav in Erjavec, a se jim ne zdita ravno odprte glave. Pomilovali so Viranta, a se zdi, da ga ne cenijo. Rahel plus je morda dobil Pahor, čeprav niso prepričani, da lahko vodi vlado. Bili pa so prepričani, da predvolilne oddaje veliko bolje vodi Darja Zgonc kot Petra Kerčmar. A na koncu je bila okrcana tudi ona, po mnenju večine je bila povsem neprimerno oblečena. S takimi debatami so se ukvarjali "čivkajoči", ne toliko s papirji, ki so se zmagoslavno pojavili, ne toliko s počitniškimi hišicami in bazeni. Sicer pa je priložnost, ki jo je ponudil POP, res prava, resničnostni spektakel, ki počasi in zanesljivo izgublja povezavo s politiko in možnostmi politike. Nekdo je zapisal, da je vseeno, kdo bo mandatar. Ko bo prišla pomoč iz Evrope, bomo morali tako ali tako zamenjati premierja, tako kot Grčija in Italija.