Torek,
12. 4. 2011,
16.08

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 12. 4. 2011, 16.08

8 let, 7 mesecev

Pandurjeve naloge bo do nadaljnjega opravljal Ivo Vajgl

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Po odstopu Tomaža Pandurja s položaja predsednika programskega sveta Zavoda Maribor 2012, ki vodi projekt EPK, opravlja njegove naloge njegov namestnik Ivo Vajgl.

Poteza, ki jo je Pandur javnosti sporočil v ponedeljek, je v zavodu in občini naletela na obžalovanje, hkrati pa tudi na razumevanje. Kot je ob odstopu v izjavi za javnost poudaril Pandur, mu je bilo v veselje in čast soustvarjati programsko vizijo evropske prestolnice kulture. "Programski svet EPK je pod mojim vodstvom v manj kot enem letu kreativno izoblikoval programska izhodišča EPK in sedanjemu programskemu vodstvu omogočil stvaritev avtorskega programskega koncepta, ki gre sedaj v realizacijo," je zapisal.

Za odstop se je odločil predvsem zaradi domnevne diskreditacije njegovega dela v javnosti. "Ker je mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminalizira, sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim kot predsednik in kot član programskega sveta EPK Maribor 2012 in da se v prihodnje posvetim svojemu ustvarjalnemu delu. Prepričan sem, da lahko z njim bolje in učinkoviteje prispevam k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti Evropske prestolnice kulture Maribor 2012," je v ponedeljek zapisal Pandur.

Odstop je razumljiva poteza Generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer razume odstop Tomaža Pandurja kot protest nad precej negativnimi javnimi razpravami o njegovi vlogi v projektu EPK. "Menim pa, da bo prav s Pandurjevim dosedanjim umetniškim prispevkom in mednarodno programsko vizijo s predlaganimi presežki projekt EPK zaživel v polnem obsegu," je ocenila v današnjem sporočilu za javnost.

Po njenem mnenju je Pandur pomagal postaviti dobre temelje za uspešnost projekta EPK in ne dvomi, da bo kreativno soustvarjal program tudi v prihodnje.

Programski direktor zavoda Mitja Čander odstop Pandurja zelo obžaluje. "Tomaž Pandur je dal projektu EPK izjemno pomemben, morda odločilen impulz. Postavil je programske kriterije, ki so osnova celotnemu današnjemu delovanju," je menil.

Pandurja je v programski svet zavoda imenovala Mestna občina Maribor. Župan Franc Kangler nad najnovejšo potezo Pandurja ni presenečen, še posebej če pomisli na "vso gnojnico, ki se je v zadnjem času zlivala nanj". "Toliko negativizma, toliko podtikanj, toliko neresnic, da kar ne morem verjeti, da živim v takšni državi," je dejal na današnji novinarski konferenci v Mariboru.

Obenem je poudaril, da bo Maribor kljub vsem kritikam in očitkom speljal projekt EPK do konca in tako dokazal "silam iz centra", da so se motile.

Naloge predsednika programskega sveta po Pandurjevem odstopu opravlja namestnik predsednika Ivo Vajgl. Po imenovanju novega člana v programski svet zavoda pa bodo člani iz svojih vrst izvolili novega predsednika.

Problematičnost javnega zavoda Za organizacijo Evropske kulturne prestolnice 2012 so v Mariboru ustanovili Javni zavod Maribor 2012, ki pa je po mnenju strokovnjakov izjemno nehvaležna forma za organizacijo tako pomembnega in obsežnega projekta, saj ne zagotavlja sredstev za pridobivanje najbolj sposobnih strokovnjakov, podjetnikov in umetnikov, ki bi bili nujni za nemoten potek organiziranja. Prav Tomažu Pandurju so mnogi očitali, da je za projekte v okviru EPK 2012 zaračunaval preveč, motila pa jih je tudi njegova dvojna funkcija, saj je hkrati nastopal kot predsednik programskega sveta in kot sodelujoči umetnik.

Podvajanje funkcij so očitali tudi Vladimirju Rukavini, ki je januarja odstopil z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja Zavoda Maribor 2012. Tudi on je med razlogi za odstop navajal medijsko diskreditacijo in podtikanja predvsem v zvezi s hkratnim vodenjem Zavoda Maribor 2012 in Narodnega doma Maribor.

Tudi sicer naj bi bile razmere v zavodu napete. Največ se zapleta na področju investicij, saj še vedno ni znana usoda stavbe, ki naj bi jo zgradili na nabrežju Drave in v kateri naj bi bila Umetnostna galerija Maribor. Prav tako se zapleta z gradnjo osrednjega prizorišča Maks, Mariborskega kulturnega središča, namenjenega zahtevnejšim dogodkom. Ta naj bi bil končan z zamudo predvidoma šele maja prihodnje leto. Prav Maks je bila Pandurjeva ideja, zato njegova izjava, da je prepričan, da bo objekt odlično deloval, za katerokoli vsebino se bo mesto odločilo, namiguje na to, da je do nesoglasij prišlo prav pri namembnosti tega centra. Zaradi nesoglasij na področju investicij naj bi odstopil tudi županov svetovalec za investicije, Emanuel Čerček, ki je odstopil decembra lani.