Klepet.com in Tok, tok, tok - teater

Predstava Klepet.com, uprizoritev najstniškega kratkočasja na spletnem portalu, ki pokaže, kam lahko pripelje "zabijanje časa" na spletu in kako se nedolžni klepet lahko spremeni v družinsko dramo, se je zgodila na pobudo članov Šentjakobskega gledališča. Kot je poudaril njen režiser Mišo Mićić, se je ideja rodila dobesedno samoiniciativno, med "srfanjem" po spletu. "Med brskanjem po internetu sem naletel na spletno stran enega od bruseljskih gledališč, ki je znano po uprizoritvi družbeno-kritičnih predstav, in opazil predstavo, ki se ukvarja z mladimi in njihovo spletno komunikacijo. Naročil sem besedilo in ga prevedel, a kmalu prišel do sklepa, da kljub všečnosti ideje in samega zapleta besedilo ni ponujalo velikih možnosti, zato sem ga v 80 odstotkih spremenil. Dejansko smo ga s pomočjo igralcev spisali na novo. Zgodba Eda Walsha je bila samo izhodišče, drugo smo dodelali sami."

V predstavi Klepet.com igrajo mladi igralci, večina jih bo zdaj prvič stala na odru, ki so v Šentjakobsko gledališče prišli skozi avdicijsko sito. "Že od začetka sem vedel, da morajo v predstavi igrati najstniki, saj se bomo po tej poti mladim lahko še bolj približali. Povsem drugače je, če v predstavi sodelujejo najstniki ali neki zreli igralci," je dejal Mićić, ki se je s postavitvijo igre Klepet.com soočil z dvojnim izzivom, gledališko režijo in z delom z mladimi igralci, ki so se večinoma prvič srečali z gledališkim procesom dela. "Talentirani so vsi, nekateri celo izjemno," je pohvalil ekipo in priznal, da je bil problem le ta, kako igralce pripraviti do delovne osredotočenosti. "Vsi so dali največ od sebe, glavnina je narejena in sam sem z rezultatom zadovoljen."

Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi novi umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Zvone Šedlbauer, ki ni skrival navdušenja nad predstavo. Kot je poudaril, se je znotraj gledališča pojavila nova avtohtona enota, ki jo vodi režiser (Mišo Mićić, op. a.) z igralskimi izkušnjami in bo kot režiser, igralec, morda tudi kot prevajalec, deloval tudi v prihodnje. "Profil, ki se je v tej uprizoritvi za moje pojme nesluteno uveljavil, je Šentjakob nenadoma pokazal v neki novi luči, saj bo v njej nastopilo tudi precej mladih, ki so svoj čas namesto pohajanju po Ljubljani namenili (pogosto trdemu) delu v gledališču."

Tok, tok, tok – teater bo namenjen odzivnosti na aktualne dogodke v sferi gledališča Šedlbauer je napovedal niz pogovornih srečanj z imenom Tok, tok, tok – teater, ki bodo namenjeni refleksiji delovanja Šentjakobskega gledališča. "V teh pogovorih bodo gostovali ljudje, ki so v okviru našega gledališča delovali v preteklosti ali delujejo še danes, kar bo za naše gledališče, o katerem se včasih govori omalovažujoče, zelo koristno. To razmišljanje je potrebno preseči. Iz Šentjakobskega gledališča se rojeva resno, angažirano ljubiteljsko gledališče, ki bo po svojem razmišljanju o teatru in svoji dejavnosti lahko stalo ob boku poklicnim ljubljanskim gledališčem, tem bolj, če se bodo vremena Kranjcem razjasnila," je še dodal. Tok, tok, tok – teater se bo loteval tudi gledaliških dogodkov zunaj Šentjakobskega gledališča, namen večerov pa je odzivnost na aktualne dogodke v sferi gledališča. "Ta dva dogodka razumem kot izjemen začetek mojega sodelovanja s Šentjakobom," je dejal Šedlbauer in zatrdil, da to ni nikakršna floskula, temveč iskrena želja, da bi presegli kakovostne okvirje, ki v tem gledališču obstajajo in jih je potrebno v ustreznem intelektualnem vzdušju gojiti dalje ali celo preseči.

Gledališko obarvane pogovore bo vodila igralka Katarina Glavan Batagelj, postavljavka razstave ob 90. obletnici gledališča, sodelavka pri zbiranju materialov za pripravo Jubilejnega almanaha, predvsem pa arheologinja, ki – kot jo je predstavil umetniški vodja –, mora brskati in iskati in je potemtakem kot ustvarjena za vodenje teh večerov.