Izšel atlas slovenske zgodovine

Večavtorsko delo je po desetih letih od prve zamisli izšlo pri Založbi Nova revija, Inštitutu Nove revije in Inštitutu Karantanija. To je mnogo več kot le zgodovina nekega naroda, je na današnji predstavitvi poudaril predsednik SAZU Jože Trontelj. Prvi zgodovinski atlas izšel v begunskem taborišču Zgodovina Slovencev je bila na kartah vedno vključena v širše zgodovinske atlase Jugoslavije, Evrope ali sveta, predvsem za potrebe osnovnih in srednjih šol. Prvi poskus, da bi bila slovenska zgodovina prikazana na posebnih zemljevidih v samostojnem atlasu, je bil Zgodovinski atlas Slovenije, ki je izšel v begunskem taborišču v Spittalu leta 1948 in nato še za šolsko rabo v Buenos Airesu leta 1960 - avtor in urednik je bil Roman Pavlovčič, je na predstavitvi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) povedal , ki je v zadnjih letih nasledil Draga Bajta pri urejanju te nacionalno pomembne izdaje.

Od prazgodovinskih kultur do neodvisne države Slovenski zgodovinski atlas na več kot 230 kartah, 49 skicah in tlorisih ter desetih tabelah in grafičnih prikazih zajema vsa najpomembnejša obdobja slovenske zgodovine, od prazgodovinskih kultur na naših tleh do neodvisne države. Kot je povedal Bajt, so k sestavi atlasa povabili mlajše zgodovinarje z doktorati, ki sodelujejo pri različnih slovenskih zgodovinskih ustanovah, kot so ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino, Nadškofijski arhiv v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije.

Avtorji Boris Golec, France M. Dolinar, Miha Kosi, Aleš Gabrič in Tomaž Nabergoj so atlas kronološko razdelili v osem poglavij, ki predstavljajo temeljno delitev slovenskega naroda na slovenskem etničnem ozemlju: prazgodovina, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki in pozni srednji vek, od začetka novega veka do pomladi narodov 1848, od Zedinjene Slovenije do razpada Avstro-Ogrske, obdobje Jugoslavije in obdobje Republike Slovenije. Poglavja uvajajo krajša pregledna besedila, besedila pa pojasnjujejo tudi posamične zemljevide. Za izdelavo le-teh je poskrbela Mateja Rihtaršič.

"Sijajna učna ura, pogled v preteklost" Po besedah akademika Trontlja ni veliko držav na svetu, ki imajo tako edicijo. Po njegovem mnenju je to monumentalno delo slovenske kulture mnogo več kot samo zgodovina nekega ljudstva. Slovenski zgodovinski atlas je "sijajna učna ura, pogled v preteklost, ki zmore človeka strezniti, ohladiti njegovo domišljavost in ošabnost". Šele široko razumevanje neoporečne zgodovine in racionalen odnos do preteklega dogajanja sta lahko dobra podlaga za zdravo dojemanje narodne identitete in za zrela, nepristranska čustva. To pa je dobra podlaga tudi za izpodbijanje nacionalizma in šovinizma, je poudaril predsednik SAZU.

Kot je povedal glavni urednik založbe Niko Grafenauer, so si izdelavo atlasa pri Novi reviji zamislili pred desetimi leti, idejo je podprl zgodovinar Igor Grdina, ki je zanj napravil tudi prvi osnutek. K izdaji atlasa jih je nagovarjala izkušnja, ki so si jo pridobili z izdajanjem Slovenske kronike. Atlas je, tako Grafenauer, zasnovan po leksikalnih merilih in je s svojimi kartografskimi sestavinami, tlorisi, legendami in obsežnim imenskim kazalom unikum v slovenskem zgodovinopisju.

Atlas v vse slovenske šole Izid knjige je podprlo več slovenskih podjetij ter ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo - država je sicer prispevala zgolj deset odstotkov sredstev. Ministrstvo za šolstvo in zavod za šolstvo pa sta omogočila, da bo atlas dosegel vse slovenske šole, je povedal direktor založbe Tomaž Zalaznik.