Giselle – premiera romantičnega baleta v brezčasni preobleki

Kraljica klasičnega romantičnega baleta Giselle že od leta 1841, ko je bila prvič uprizorjena v Parizu, velja za nesporno kraljico klasičnega romantičnega baleta, hkrati pa je prvi balet, v katerem je bil uporabljen ples na špicah. Priznani britanski koreograf David Dawson je celovečerni balet s tragično ljubezensko zgodbo, iztrgano iz časovnih okvirov, leta 2008 ustvaril za baletni ansambel v Dresdnu. Na slovenski premieri 31. marca 2012 je klasično baletno delo, ki inovativno združuje čustva romantičnega baleta in brezčasno ljubezen, ki premaga žalost in prinese odpuščanje, omrežilo tudi občinstvo v ljubljanski operno-baletni hiši.

Giselle in Albrecht v vrtincu čustev Mojstrovina klasičnega romantičnega baleta ni zasnovana na spektaklu, ampak na silovitih čustvih, ki prevevajo glavna protagonista baleta – Giselle in Albrechta. Radoživa Giselle v vrtincu čustev izbere Albrechta, a ob razkritju njegove identitete ob koncu prvega dejanja naključje zahteva njeno smrt, Albrechtovo nočno moro. Drugo dejanje ga tako pahne v tavanje po globinah lastne užaloščene duše in beganje med kot porcelan krhkimi vilami, ki ga vse spominjajo na izgubljeno ljubljeno žensko. A svoje globoko žalovanje okrona z odpuščanjem in na piedestal postavi čisto ljubezen, brezčasno zmagovalko nad tragično usodo.

Gromek aplavz nagrada baletnikom za garaštvo na konicah prstov Na sobotni premieri sta kot Giselle in Albrecht blestela Rita Pollacchi in Petar Ðorčevski, na ponovitvah med 2. in 13. aprilom pa bosta v glavnih vlogah nastopili še dvojici Ana Klašnja-Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec-Lucas Jerkander. Priznati je treba, da je zadnjega marca prav vsa posadka ljubljanskega baletnega ansambla mojstrsko zadihala s svojimi vlogami. Občinstvo je vidno uživalo ob njihovi sproščenosti, iskrivosti, pripovedni izraznosti in dovršeni gibalni čistosti, zato gromek aplavz po sobotni premieri ni bil presenečenje, brez dvoma pa je bil topla nagrada baletnikom za garaštvo na konicah prstov.

Mednarodna ustvarjalska zasedba Za večplastnost univerzalnosti zgodbe v Dawsonovi koreografiji je poleg ljubljanskega baletnega ansambla poskrbela peščica mednarodnih ustvarjalcev. Pod popolnoma novo orkestracijo in prečiščeno izvirno partituro Adolpha Adama se je podpisal David Coleman, orkester SNG Opera in balet Ljubljana pa je pripovedno glasbeno kuliso ustvarjal pod vodstvom dirigenta Marka Gašperšiča. Prenovljeno in preprosto scenografijo Arna Waltherja z razpoloženjsko opisujočim oblikovanjem luči Berta Dalhuysena je dopolnil še zgovorni kostumografski minimalizem Jumiko Takešima.