Ko hodiš nad oblaki …

Mrakobni zimski dnevi, ki se vse prehitro prelijejo v večer, v dolini skoparijo s sončno svetlobo. Zakaj je ne bi poiskali sami? Naproti ji bo treba, ker sama pogosto ne uspe predreti mogočnega oblačnega pokrova. Pot pod noge, nanje pa planinske ali smučarske čevlje, in sončna terapija je zagotovljena. V sončni objem Turske gore Turska gora je dvatisočak nad Logarsko dolino, ki ji v prstanu Kamniško-Savinjskih Alp družbo delajo Skuta, Grintovec in Kočna proti zahodu ter Planjava in Ojstrica proti vzhodu. Ples snežink v Logarski dolini se spremeni v tricentimetrsko svežo snežno odejo na Frischaufovem domu na Okrešlju, pogled v nebo pa tu in tam že razkrije kakšno obetavno modro zaplato.

Sneženje poneha, Turski žleb postreže s temperaturami krepko pod lediščem, tako da cepin in dereze pojejo ledeni napev, še vedno v oblačni sivini. Vrh žleba nagradi trud s prvimi sončnimi žarki, ki spremljajo korak proti 2251 metrov visoki Turski gori. Kopajoča v višinskem soncu razgrne pogled na velikane Kamniško-Savinjskih Alp: Kočno, Grintovec in Skuto, Kalški greben pa se utaplja v meglenem morju. V njem se skriva Ljubljanska kotlina, nič bolje pa se ne piše niti avstrijskim nižinam severno od Mrzle gore.

Veliki vrh Košute nad meglenim pokrovom

Severozahodno od Kamniško-Savinjskih Alp se v zimskih dneh z inverzijo sončijo Karavanke. V njihovem osrčju se razteza 10-kilometrski gorski masiv Košute, na zahodu katerega vabi Veliki vrh (2088 m). Zgodba se ponavlja, Podljubelj poje sivo nedeljsko melodijo, ki se raztegne vse do Doma na Kofcah. Na višini okrog 1500 metrov pa sonce le pregrize meglo.

Hoja nad zgornjo mejo nizke oblačnosti je veličastna. Ozek greben proti Kofce gori zahteva zbranost in te z vsakim korakom dviguje nad mlečno neskončnostjo, v kateri plava Dobrča. Pot se usmeri proti zahodu in elegantno zavijuga po vršnem delu Košute, ki je tudi pravi raj za turne smučarje. In seveda za naravne estete, ki se opajajo s 360-stopinjskim razgledom na pol Slovenije in še lep del Avstrije. Na zahodu se osončeni dvigujejo proti nebu Begunjščica, Stol in Vrtača, za njimi se na obzorje vzpne celo očak Triglav.

Proti vzhodu se nadaljuje greben Košute s Kladivom in Košutnikovim turnom, nad mlečnim morjem pa se dvigujejo še Grintovci, Krvavec in Storžič. Sever in jug sta si enotna, kljub državni meji: na obeh straneh grebenske ločnice se v oblakih utapljajo gorski »osamelci«.

Kmetija Bukovnik bliže soncu Najvišje ležeča kmetija v Sloveniji gnezdi v Podolševi na višini 1327 metrov, kar ji poleg dolge poti v dolino prinaša tudi več sonca. Ko v zimskih dneh hladen dolinski zrak iz kotlin prežene toplejšega, se ta dvigne v gore. A ne do vrha, saj je ob sestopu z Raduhe čez Grohot proti Bukovniku kmetija pogosto na sončni strani Alp, Kamniško-Savinjskih seveda. Veličastni gorski venec se razteza od vrhov nad Robanovim kotom vse do Ojstrice, pred katero kraljujeta Krofička in Strelovec. Zadaj se dvigujejo še vrhovi nad Logarsko dolino: Planjava, Brana, Turska gora, Rinke in Mrzla gora.

Krvavec – oaza nad ljubljansko meglo

Tudi Krvavec se pogosto utaplja v meglenem morju, ki prepreda Ljubljansko kotlino. Kot v vseh drugih primerih je tudi tu megleni pokrov posledica toplotnega obrata ali inverzije; temperatura zraka je takrat z višino stalna, zato je v gorah topleje kot v dolini, kjer se zadržujejo jezera hladnega zraka z meglo ali nizko oblačnostjo. Vijuganje po snežnih strminah Krvavca je zato za site ljubljanske megle idealen pobeg na sonce.

Ko hodiš nad oblaki, pazi na vsak svoj korak

Naj bosta verza skupine Dan D popotnica zimskim gorniškim užitkom. Idilična hoja nad oblaki se lahko že z enim samim napačnim korakom konča v megli, zato so ustrezna oprema, izkušnje in previdnost obvezna triperesna deteljica med alpinističnimi vzponi, ki naj bodo prilagojeni telesni pripravljenosti, vremenskim razmeram in nevarnosti plazov.