Glampyarding in zgodbe ljudi iz Odprtih vasi

Za pobeg iz mesta na podeželje, ki vabi z avtentičnostjo, zdravo sezonsko hrano in vinom ter iskrenim gostoljubjem domačinov.

Pobeg na vas, kjer v vinogradih, sadovnjakih in oljčnikih, ki objemajo vasi, brnijo traktorji z najsodobnejšimi priključki, stebla in poganjke pa v času rasti ves čas nežno božajo in skrbno negujejo roke gospodarjev, se zdi odlična odločitev. Odločitev za sprostitev, za uravnoteženo dihanje in za čas zase.

Na vasi poznajo otroci stare igre, ki so se jih učili pradedki, ob večerih se slišijo pesmi iz več sto let starih pesmaric. Nedeljski popoldnevi so pri moških rezervirani za kvartopirsko druženje v vaški gostilni, ženske pa se veselijo obiska prijateljic, ko lahko ob dobri kavi izmenjajo recepte za pecivo, se naučijo novih pletilnih spretnosti in prisluhnejo novostim, ki so zaznamovale vas v preteklem tednu.

V kleteh zori vino, v shrambah siri, v čebelnjakih med, v steklenih posodah oljčno olje, ki v zameno za skrbno nego vsako leto ponudijo drugačno žlahtnost okusov. Na burji zorijo domače mesnine, med katerimi kraljuje slasten pršut. Najraje ga narežejo za prijatelje in ponudijo ob domačem kruhu in kozarcu svežega vina. Vse je zdravo in polnega okusa. In vse je naprodaj. Ob degustaciji ali kasneje, s spletnim nakupom, ko doma oživijo spomini na nepozabne počitnice.

Takšno je življenje v naših vaseh.

Ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi se sprehodili po sadovnjaku, okušali domače oljčno olje, pekli kruh iz moke, zmlete v domačem mlinu, okušali mesnine, spoznali zgodbo aleksandrink in jo podoživeli na popolnoma originalen način, jahali konje po čudovitih obronkih Vipavske doline in Krasa, okušali vino iz amfore in dan zaključili v čudoviti hišici v tako imenovanem glampyardingu? V udobni postelji vrhunsko opremljenega Maxija, pod zvezdnim nebom, ki krasi jasno noč, in v tihem objemu vasi se boste nežno zazibali v zdravilni spanec. Vse to ponuja glampyarding – povsem nova ponudba turizma na podeželju.

Ena od zgodb, ki jih lahko spoznate v Odprtih vaseh, je pot Boruta Lebana in njegovega vina iz amfor.

Borut Leban je z očetom Vilijem od mladih nog spoznaval skrivnosti pridelave dobrega vina. Kot poslovnež se je po več letih odmika od narave odločil ponovno narediti nekaj za svojo dušo in začel ustvarjati svoje vino. V Odprte vasi vstopa s posebno zgodbo. Z zgodbo o vinu v amforah, ki se je pričela pred dobrimi desetimi leti. "Gostu, ki nas obišče, bi rad predstavil svoj način razmišljanja ter pristop do vinogradništva in vina. Želim si, da spozna vina, ki dozorijo na povsem naraven način in so lahko boljša in tudi bolj zdrava od vin, ki so pridelana s pomočjo enoloških sredstev," pove Leban o popolnoma drugačnem pogledu na oranžna vina, ki v njegovi kleti trenutno zorijo v že štirih amforah.

V tujini so oranžna vina, za katera je značilna podaljšana maceracija grozdnih jagod, zelo cenjena, pri nas pa jih poznajo in razumejo le redki. "Zadnja leta je na trgu veliko maceriranih vin, širše občinstvo, ki ni dovolj poučeno, pa se nad njimi zmrduje. Tudi zato je moj cilj pridelati in predstaviti zdravo in dobro vino brez napak. Mirne duše lahko rečem, da mi uspeva."

Pridelava vin v amforah ni na novo izmišljena zgodba, saj je gre za več kot 9000 let staro metodo, ki prihaja iz Gruzije. "Že naši nonoti, ki so vino delali po starem, so uporabljali podoben postopek, ko so vino puščali fermentirati na jagodah. Seveda niso uporabljali amfor, ampak velike lesene sode. In to zgodbo se mi je zdelo zanimivo nadaljevati, le da mi uporabljamo amfore. So nekaj zanimivega, drugačnega, za veliko ljudi tudi nekaj novega. Hkrati pa se ne oddaljujem od samega postopka pridelave." 

Že pred njim se je z vinarstvom ukvarjal njegov oče. Delal je dobro enoletno vino. Toda Borut Leban je svoje znanje, ki ga je dobil od očeta, nadgradil z izobraževanjem. "Vendar prave šole za oranžna vina ni. Dobiti svojo linijo, tako da se vina razlikujejo od drugih, je umetnost. Veliko je tudi napačnih odločitev, iz katerih se seveda učiš. Danes lahko rečem, da mi je uspelo narediti vina, na katera sem ponosen. In to zgodbo želim povedati tudi gostom, ki nas bodo obiskali v okviru Odprtih vasi."

Prvo vino je Borut Leban pridelal leta 2009 v starem družinskem vinogradu. Čeprav imajo vina zaradi samega postopka, pri katerem ne uporabljajo enoloških sredstev, višjo ceno, družina ne živi od vin. Še vedno gre zgolj za zgodbo ob kozarcu vrhunskega vina iz domače kleti. In že ta je vredna obiska, saj je res nekaj posebnega. "Ko smo pri hiši začeli graditi vinsko klet, nismo imeli točne vizije in načrta, v kakšnem stilu bo. Vsekakor je moralo biti nekaj amforam primernega, nekaj starega. Ves les, ki smo ga uporabili, je star več kot 200 let." Na vrhu kleti stoji moderno oblikovan družinski bazen, ki so ga postavili pred nekaj leti. Ker majhno okno vinske kleti ni dovolj dobro osvetljevalo, so v delu kleti, ki je namenjen druženju, naredili na stropu okno, ki gleda v bazen. Svetloba, ki pride v prostor skozi bazen, je res nekaj posebnega.

Poleg bazena, okoli katerega so letos naredili tudi ploščad z moderno bioklimatsko pergolo, imajo v prihodnosti namen postaviti še manjši stanovanjski objekt. Vse delajo v lastni režiji, zato tudi ideje in dizajn izražajo okus gostitelja. In to predstavlja še dodatno vrednost, ki jo bo družina Leban ponudila gostom Odprtih vasi.

Letos so na novo zasadili dva vinograda, od katerih si veliko obetajo. Grozdje trgajo pozno, konec septembra ali v začetku oktobra, kar je lahko zaradi vremena, predvsem padavin, včasih zelo tvegano. "Pride dež in z njim gniloba, ki je ne moremo obvladati, saj ne uporabljamo nobenih zaščitnih sredstev."

Z zasaditvijo novih vinogradov se bo količina povečala, saj je zanimanja za Lebanova vina vedno več. "Trenutno pridelamo 2500 buteljk letno. Moj namen je, da bi v petih letih prišli na 10.000 buteljk, nikakor pa ne na 100.000."  V smehu pove, da se gre z zornega kota velikih vinarjev trenutno za garažni posel. Stroka bi ga imenovala butični. "In tudi vina niso vsako leta ista. Po letnikih odstopajo, kar je največji čar in rezultat dela vinogradnika in narave."