6. dan: Še en dan do finsko-švedske meje

Mraz naš vsakdanji

Zanimivo, kaj Finska dela iz nas. Zjutraj nas ob podatku, da se je živo srebro spustilo 25 stopinj pod ničlo, prav nič več ne strese. Na poti pa se vkovani v ledene kristalčke kaj kmalu zavemo nizkih temperatur. Tako kot temperatura je na severu Evrope relativna tudi dolžina, saj se ponekod kilometri tako razvlečejo, da zmedejo še vse GPS-naprave, ki se navsezadnje ne morejo poenotiti glede dolžine posameznih etap. Smuči, ki si vsak večer prislužijo poseben »tretma« za naslednji tekaški dan, pa drsijo hitreje ali počasneje.

Monotonost skozi gozdove

Šesti dan prečenja Finske od ruske do švedske meje nas je spet »nagradil« s počasnim snegom, tako da so se kilometri vlekli in vlekli. Pa še pokrajina nas je prejšnje dni preveč razvajala, tako da smo se danes razen izjeme, trojice zasneženih dreves, ki jih je opazilo prav vsako fotografsko oko, pač vdali v usodo dolgočasne smučine skozi neskončne gozdove. V zimskih dneh domačini odvažajo sveže posekan les in tako še dodatno zgladijo gozdne ceste, ki so bile danes pravi adrenalinski izziv in povzročitelj sivih las, saj je led kot za stavo vlekel s smuči oprijemalne maže. Še sreča, da smo danes monotonost preganjali vsaj z "roštiljčkanjem".

Dober tek

Osnova za dober tek je okusna in energijsko bogata hrana in ob tej na Finskem imamo res dober tek. Najpomembnejši je kraljevski zajtrk, pri katerem stari mački prisegajo na izjemno hranljivo tradicionalno finsko kašo, ki ji da okus gost »sirupov kompot« iz gozdnih sadežev. Seveda je na voljo še vse drugo, kar si srce poželi, navadno še kaj takega, na kar ne bi niti pomislilo: od jajc, kosmičev in sirov do sto in enega namaza, svežih in pečenih mesnih izdelkov ter zelenjave ...

Energijska okrepčila (rozine, kumarice, pomaranče, čokolada) in lahkotnejše kosilo (juha, klobasa, sendvič) na poti ti dajo krila za nadaljevanje neskončnih kilometrov, večerja pa je prava razkošna kmečka pojedina, da nadoknadimo izgubljene kalorije, ki jih tukaj štejemo v tisočih dnevno. Na Finskem seveda ne gre brez kuhanega krompirja in lososa, raznih mesnih omak, kuhane zelenjave in sveže solate. Še marsikaj se znajde v naših želodčkih, da zvečer zadovoljno zapredejo.